Izrael je država, ki so jo ustanovili Judje na osnovi sklepa OZN. Združeni narodi so novembra1947 izglasovali delitev Palestine, mandatnega območja (kolonije) Velike Britanije, na judovsko in arabsko (palestinsko) državo. Palestinci in arabske države te delitve oz. ponujene rešitve države niso sprejeli, ampak so jo zavrgli. Pokazali so, da niso pripravljeni upoštevati sklepov Organizacije združenih narodov. 4. maja 1948 je voditelj Judov David Ben Gurion prebral izraelsko deklaracijo o neodvisnosti. Že naslednje dni so novo državo Izrael napadle arabske sosede, Egipt, Jordanija, Libanon, Irak in Sirija, brez vojne napovedi. Judje so kljub veliki številčni moči arabskih držav le uspeli ubraniti državo Izrael in to z orožjem, ki jim je ga prodala komunistična Češkoslovaška. Del orožja je prišel v judovsko državo tudi s pomočjo Titove Jugoslavije.
David Ben Gurion je tedaj dejal: »Brez češkega orožja, bi nas Palestinci oz. Arabci potisnili v morje!« Vojna je terjala skupno 10.000 žrtev. Od tedaj so se na Izrael skoraj vsako leto zvrstili napadi palestinskih terorističnih organizacij, kot je Hamas, ki je vojaško krilo stranke. Stranka Hamas ima sedaj večino v palestinskem parlamentu. Z napadi je izzival Izrael, ki se je potem maščeval palestinskemu Hamasu, da bi tako branil pred njegovimi napadi. Da bi povečal varnost izraelske države, je Izrael zasedel dele palestinskega ozemlja, kar je lahko zopet problem, ki čaka, da ga zopet rešuje OZN. Kot razumem, Hamas vztraja, da bo Izrael potisnil v morje, ne glede na število žrtev. Ne morem verjeti, da ima Hamas res mandat palestinskega ljudstva, da potisne Izrael v morje.
Mnenja sem, da imajo muslimanske države, kot so Katar, Turčija in predvsem Iran, večji interes za uničenje Izraela kot Palestinci. Državljani Izraela, Judje in Palestinci so enakopravni in zmorejo sožitje oz. sobivanje v državi, ki je vodilna na področju znanosti oz. inovacij. V Iranu pa je vse podrejeno muslimanski kulturi. Inovacije in znanost niso prva skrb v muslimanski kulturi, čeprav so med muslimanskimi državami velike razlike in izjeme, kaj ima prioriteto. V Iranu vlada teokracija, kjer so žene »podrejene in zakrite«. Mnoge morajo »skrbeti« predvsem za večjo rodnost, ki je v Iranu gotovo višja kot v Izraelu, kjer je družba pluralna. Izrael je visoko razvita država, ima tehnološko opremljeno in učinkovito vojsko, v kateri tudi ženske, mladenke »kot vojakinje branijo državo Izrael«. Mar so te mlade žene, mnoge izobražene, res načrtne morilke palestinskih otrok, ki so del živega zidu za zaščito borcev Hamasa?
Mar je država Izrael oz. so državljani, Judje in tudi z njimi živečimi Palestinci, res tako krvoločni, barbarski in nevarni slaboumni bedaki, ki želijo uničiti Palestino, ogrožajo Arabce in Iran ter so skupaj z ZDA zelo nevarni svetu? Hamas je lani oktobra zopet napadel Izrael, vdrl na izraelsko ozemlje in pobijal vojake, brutalno celo civiliste, družine in zajel 200 talcev, med njimi tuje turiste in tudi otroke. V tem napadu je povzročil 1.400 žrtev. Izrael se je čutil ogroženega. Njegova vojska je sledila Hamasu, ki je v Gazi nad zemljo in pod zemljo zgradil težko premagljivo trdnjavo. V rovih pod zemljo so bili borci Hamasa, ki so ob izraelskem napadu uporabili nedolžne Palestince, žene in otroke za živi ščit.
Borci Hamasa verjamejo, da se bojujejo za zmago do zadnjega moža, saj jih po junaški smrti v nebesih čakajo pravi raj in mlade device. V knjigi Alamut pisatelj Vladimir Bartol opisuje, kako po smrti postaneš svetnik. Knjiga je največkrat prevedena slovenska knjiga, skupno vse naklade znesejo več kot 100 milijonov. Palestinci si želijo svojo državo, a niso ustrezno organizirani in so zato nemočni. Prepričani so, da bodo premagali Izraelce, tudi s pomočjo palestinske visoke rodnosti. Bremenski Institut Raphaela Lemkina zanimajo narodi na drugi strani demografske lestvice, tisti, ki so s stotinami milijonov mladih sicer daleč od izumrtja, zato pa blizu vojn in revolucij. Ne gre za boj za premajhne količine hrane, ampak za vpliv v družbi, gre za odnos med očeti in sinovi in večina med njimi sploh nima perspektive. Izrael ima tedaj vsega skupaj 6,1 milijona ljudi, četudi bi vse ubili, jim ne bi veliko pomagalo. Raziskave kažejo, da vojne in revolucije izbruhnejo vedno tedaj, ko delež otrok v kakšni družbi preseže trideset ali petdeset odstotkov. Med Palestinci je prisotna visoka rodnost. Izraelci nimajo visoke rodnosti, da bi jih branili maloštevilni sinovi. Branijo se lahko le z njihovo moderno opremljeno in usposobljeno vojsko, v kateri so moški in ženske motivirani, da branijo Izrael. Revolucije ali vstaje skoraj nikoli ne povzroči revščina, ampak pomanjkanje osebnih perspektiv mladih moških. Hamas je torej tudi posledica pomanjkanja perspektiv med mladimi Izraelci. Spopadi nastanejo kot revolucija v lastni državi ali pa kot spopadi med državami.
Revolucija izbruhne v državi le, ko je v državi na voljo dovolj nezadovoljnih, predvsem mladih ljudi. Zgodovino ustvarjata samo revolucija doma in osvajalna politika navzven. In vedno jo ustvarjajo sinovi. Palestinski mladi moški, zbrani v Hamasu, ne izvajajo revolucije doma, da bi Palestinci doma sprejeli potrebne spremembe za dosego boljšega življenja palestinskega ljudstva! Ta proces sprejemanja sprememb za demokratično odprto državo Palestino bo uspel, če bodo Palestinci upoštevali odločitve OZN, kot so l. 1948 Judje spoštovali predloge OZN za obe državi, Palestinci pa so jih žal zavrnili, a ne z diplomacijo, temveč z napadom na državo Izrael, skupaj z arabskimi državami. Namesto da bi Palestinci izvedli potrebne spremembe, pa je lani Hamas vdrl na izraelsko ozemlje in napravil masaker nad Izraelci, nad družinami z otroki, nad turisti in zajel talce. Hamas se umakne v Gazo, ki je prava trdnjava, pripravljena za ta spopad. Hamas ne odstopa od cilja uničiti Izrael. Tako ne bo konec sovražnosti med Palestinci in Judi, le palestinske žrtve bodo še večje, tudi zaradi palestinske zmote, da bo rodnost rešila Palestince in uničila Izraelce. Vojne in revolucije skoraj nikoli ne povzroči revščina, ampak pomanjkanje osebnih perspektiv, predvsem mladih moških. Humanitarna pomoč Palestincem je gotovo nujna, vendar ne zadošča za sklenitev sporazuma za mir. Ne spreglejmo, da so Izraelci med prvimi v inovativnem raziskovanju, berem Delo (5. 10. 2017). V Izraelu 8337 znanstvenikov na milijon prebivalcev, v ZDA 3984, v Južni Koreji 6533 in na Japonskem 5195. Pri inovativnem raziskovanju in prenosu inovacij v prakso so Izraelci na vseh področjih znanosti in tehnologije v prvi vrsti. Iznašli so sisteme za varčevanje z vodo in pripomogli k razvoju zdravil za zdravljenje bolezni, kot so parkinsonova in alzheimerjeva bolezen ter multipla skleroza. V Izraelu imajo devet Nobelovih nagrajencev, največ s področja kemije, sledita ekonomija in nagrada za mir ter ena za literaturo. Microsoft blizu Tel Aviva gradi novi raziskovalni center s tisoč zaposlenimi znanstveniki. Izraelski znanstveniki so razvili tudi prvi računalniški diagnostični sistem brez sevanja za odkrivanje raka na dojki. Izrael je drugi na svetu po številu študentov, ki nadaljujejo šolanje na univerzi, in kar 24 odstotkov delovne sile ima univerzitetno stopnjo izobrazbe, kar ga uvršča na tretje mesto v razvitem svetu, za ZDA in Nizozemsko. Ima največ raziskovalcev in inženirjev, kar 140 na 10.000 zaposlenih (v ZDA jih je 85 in na Japonskem 83) ter 8337 polno zaposlenih znanstvenikov na milijon prebivalcev (v ZDA 3984, v Južni Koreji 6533 in na Japonskem 5195). http://www.delo.si/arhiv/tiskano/05.10.2017/Delo
Ali je Izrael res tisti, ki namerava uničiti Palestince, ogroža mir na svetu in naj izgine v morju? Avstralski pisatelj Morris West v knjigi Hudičev advokat pravi: »Naj bodo dežele ali narodi kakorkoli skregani, živeti morajo drug ob drugem kakor v družini. Takšne je Bog ustvaril in če bi brat pomeril s puško proti svojemu bratu, bosta oba končala v medsebojnem uničenju. Tega se zavedajmo, zato bodimo strpni, vljudni in ponosni v prepričanju, da bomo nekoč premagali svoje slabosti.«
