Avgustovske poplave so pustile za seboj nepredstavljivo razdejanje. Številnim prebivalcem na Koroškem in v Savinjski dolini pa tudi v porečju Drave, Save, Sore, Pšate, Kamniške Bistrice in še kje se življenje še dolgo ali pa nikoli ne bo vrnilo v nekdanji tek. Naravnost ganljivo je bilo, koliko ljudi iz domovine in tujine je prihitelo na pomoč poplavljencem. Neprecenljiva je bila pomoč požrtvovalnih gasilcev. Državna oblast pa še vedno ne ve, kako naj bi potekalo učinkovito odpravljanje posledic poplave in zaščita pred novimi ujmami. V svoji pregovorni zaletavosti in nestrokovnosti spreminja interventne zakone, obljublja in znova obljublja – zima pa trka na vrata. Celovita rešitev, s katero naj bi se izognili katastrofi ob ponovnem divjanju voda, je v daljni prihodnosti. Nezaslišano goljufanje pri oceni škode govori samo zase. Višja kot naj bi bila ocenjena škoda, bolj se bodo mastili »vojni dobičkarji«, ki bodo pripuščeni k državnemu koritu.
Občine ukrepajo po svojih najboljših močeh, urejajo vodotoke in kolikor se pač da, pomagajo nesrečnim občanom. Vsi župani iz poplavljenih občin so se v najtežjih urah in dneh zelo odgovorno lotili svojih nalog v izrednih razmerah. Izjema je bil le ljubljanski župan, ki ga je skrbelo zgolj opustošenje kajakaške proge na Savi v Tacnu, poplavljeno Sneberje pa je pustil povsem vnemar.
Marija, pomagaj po poplavah!
V nezavidljivem položaju se je med drugimi znašla tudi občina Črna na Koroškem. Vse tako kaže, da je županja Romana Lesjak obupala nad državnimi oblastmi, čeprav so ji »njeni« takoj po povodnji pripeljali celo predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen. S foto terminom in izražanjem sočutja si danes ne more kaj dosti pomagati. Tudi to, da v tistih dneh praktično ni bilo medija, kjer ji ne bi omogočali ekskluzivne priložnosti za izjave, danes nima nikakršne vrednosti.
Lesjakovi so na pomoč prihiteli Malteški vitezi. Ne samo v prvih dneh po poplavi, ampak tudi po treh mesecih. Njej in še županoma Braslovč ter Polzele so »zrihtali« romanje v Vatikan. Po kakšni sreči ali naključju so častitljivi vitezi in dame Suverenega malteškega viteškega reda povabili prav te tri župane, bi bilo zelo zanimivo izvedeti. Je imel pri izbiri povabljencev besedo tudi naš veleposlanik pri Svetem sedežu?
Kakorkoli že, papež Frančišek je pri splošni avdienci izkazal posebno pozornost romarjem in turistom iz Slovenije. Blagoslovil je ikono Naše Gospe iz Filerma. Starodavno Marijino ikono z Rodosa iz 13. stoletja je za domačo rabo poustvaril ljubljanski zlatar in vitez Christoph Steidl Porenta. Ta ikona roma od 12. 11. 2023 do 21. 01. 2024 po naslednjih krajih: Solčava, Luče, Ljubno ob Savinji, Rečica ob Savinji, Mozirje, Nazarje, Šmartno ob Paki, Braslovče, Polzela, Črna na Koroškem.
Dragi Slovenci, ljubi Štajerci in Korošci, tudi tokrat lahko rečemo s Prešernom »kar ni tuje, zaničuješ«. Papežev blagoslov gor ali dol, dejstvo je, da se omenjena ikona utegne biti slovenskemu verniku nedopadljiva, tuja, vsiljena. Gospa Lesjak, njena pribočnika župana Žohar in Kužnik, predvsem pa slovenski vitezi Malteškega reda, odgovorite na vprašanje, ali so »slovenske Marije« povsem nevredne češčenja in zaupanja, da bi ob njih Mati Božja pomagala svojim otrokom iz stiske? Kaj res danes v Sloveniji ni več mogoča marijanska pobožnost brez Marijine podobe z drugega konca sveta? Naj na tem mestu omenimo po nepotrebnem zapostavljene Marijine podobe v cerkvah celjske in mariborske (nad)škofije: starodavno sedečo Marijo iz Solčave pa Marijo v Petrovčah, v osrednji božjepotni cerkvi celjske škofije pa Ptujskogorsko Marijo zavetnico s plaščem, ki bdi nad mariborsko nadškofijo, pa ne nazadnje tudi Devico Marijo na jezeru pri Prevaljah, če je že Gospa Sveta na avstrijski strani meje predaleč.
»Neodvisna« županja
Čeprav papež rad sprejema ljudi z obrobja in ne komplicira, če mu protokol podtakne verne, neverne ali celo do Katoliške cerkve nestrpne obiskovalce in romarje, si smemo postaviti vprašanje, zakaj je bila povabljena prav županja Črne, ki se je po avdienci hvalila, da: »… mi je bilo v veliko čast rokovanje s papežem, ki uživa velik ugled kot voditelj katoličanov pa tudi kot človek.« Če ona reče, da je papež ugleden, bo pa že držalo.
Županja Romana Lesjak ni kdorkoli in tudi njena hčerka Petra ne. Mati županuje že od leta 2010. Črnjanom in Črnjankam se vedno znova da izvoliti kot neodvisna kandidatka, ob tem pa prevarantsko skriva, iz kakšnega testa je. O njeni politični neodvisnosti v ilustracijo navedimo le dva dogodka. Julija 2017 se je na Ravnah udeležila pogovora z Milanom Kučanom o medgeneracijskem sodelovanju, ki so ga organizirali mladi iz stranke SD. Pogovora so se udeležili številni člani SD in tudi generalni sekretar ZZB NOB. V maju 2022 je na proslavi paradirala s titovko, na kateri je žarela zločinska rdeča zvezda.
Hčerka Petra Lesjak Tušek je urednica pri dnevniku Večer in predsednica Društva novinarjev Slovenije. Kot je splošno znano, društvo združuje levosučne novinarje in novinarke medijev glavnega toka. V društvu lastnikom medijev in njihovemu političnemu ozadju zvesto služijo, kot se pač pričakuje od družbeno-političnih delavcev. Vsi pa se seveda imajo za neodvisne in kar se da strokovne.
Kaj naj za konec rečemo drugega kot: Marija, pomagaj!
