Ljubo Sirc se je rodil v Kranju 19. aprila 1920. Njegov korektno strnjen življenjepis je na voljo na slovenski Wikipediji. Sam sem se srečal z njim junija 1993 in ostala sva v stikih skoraj do … Beri dalje
Žalostno in žaljivo do domoljubov je, da za demokratizacijo in osamosvojitveno vojno po nenapisanem pravilu v šolah »zmanjka« časa. V časopisju in celo na tožilstvih ter sodiščih pa se sramoti junake tega prelomnega časa slovenske zgodovine.
Vseeno pa bi v izrednih razmerah, v kakršnih se je znašla država, od novinarjev osrednjih medijev vendarle morali pričakovati, da se odpovedo teatralnosti. Na stran naj potisnejo frustracije ob Janševem vnovičnem prevzemu oblast. Medijsko pozornost pa naj posvetijo resnejšim problemom
RTV, prva med pristranskimi mediji, vodilna v stroki, ki razgrajuje državo, ne širi resnice, ustvarja svojo, poglablja »slovenski razkol« in neti nestrpnost med državljani. Koliko časa še?!
Svetovne vladajoče strukture so verjetno ugotovile, da še vedno, kljub mnogim lokalnim vojnam, živi na svetu preveč ljudi, med njimi so tudi upokojenci. In ta virus ustreza točno njim! Države bodo prihranile veliko denarja, če se bodo zaradi višje znižali stroški pokojninske blagajne. Ni slabo!
Ljubljančani bi bili bolj zadovoljni, ko bi župan svoj propagandni list Ljubljana zaradi krize začasno ustavil. Namesto brezplačnega izvoda mestnega glasila pa bi v vsako gospodinjstvo poslal brezplačne maske.
Stališče Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) o vladni depeši o stanju v slovenskih medijskem prostoru in ocena stanja v medijih Vladna depeša o stanju v slovenskih medijskem prostoru, ki je bila objavljena na spletni Platformi … Beri dalje
Zgodilo se mi je, da sem napisal knjigo Slovenski prelom o naši medvojni zgodovini, a se mi je ob spremljanju aktualnih dogodkov porajal boleč občutek, da je na laži sloneča ideologija, ki je to preteklost ustvarila tako krvavo in krivično, znova v vzponu. Na to so me opozorili tudi številni bralci. Vsak krizni čas je zanje priložnost. Gre za skrajno in brezobzirno miselnost, ki je usodno razbila Slovence med vojno in kasneje. V časih, ki prihajajo, bo potrebno vedenje in pravočasno prepoznavanje te mentalitete. Potrebnega bo tudi veliko več pravočasnega državljanskega poguma, da se kaj takega ne bi ponovilo.
Janez Juhant, teolog, filozof, pedagog, je član Evropske akademije znanosti in umetnosti. Predaval je na univerzah doma in v tujini. Bil je dekan Teološke fakultete v Ljubljani. Janez Juhant se je skozi vse svoje bogato … Beri dalje
Ker je ob nastopu epidemije vlado oblikovala »napačna koalicija«, družbenopolitični delavci problematizirajo omejevalne oblastne ukrepe, ki so nujni.
Ne dovolimo si zagreniti, ne velikonočnih praznikov, ne obletnice prvih svobodnih in demokratičnih volitev od tistih, ki so svoj credo položili v rdečo zvezdo. Jezus je Davidovo zvezdo zamenjal s križem. Mi smo rdečo zvezdo zamenjali s Triglavom. Kljub karanteni in Janševi »avtokraciji« smo svobodni in živimo v demokraciji, ki je do vseh zvezd tolerantna, kdaj tudi preveč in neupravičeno. Eno pa je gotovo, brez sedanje vlade in njenih ekspresnih ukrepov, bi imeli danes več mrtvih.
Tovarišica Ilinka Todorovski, varuhinja gledalčevih pravic, dobro bi bilo, da odstopite in prepustite svoje mesto nekomu, ki bo zagovarjal gledalčeve pravice do nepristranskega, poštenega, resničnega, kritičnega poročanja. Potrebujemo varuha gledalčevih pravic, ki nas bo branil pred patološkim anti-janševstvom in levičarskim militantstvom novinarjev RTVSLO.
Preden je Janša postal premier, je bil sestanek med Pahorjem, Janšo in Kučanom na Gregorčičevi. To je bila le kratka novička, enkrat samkrat, nobenih komentarjev. Zanimivo. Če je Kučan penzionist in nima z ničemer nič, zakaj to srecanje? Ko so bile težave s Hrvaško zaradi zaliva in je prišel Mesić v Slovenijo, se je sestal s Kučanom, penzionistom.
Osmega aprila, na cvetno nedeljo 1990, smo volili v tri domove Skupščine. V Družbenopolitični zbor in Zbor občin smo volili demokratično, v Zbor združenega dela ne. V prvih dveh je DEMOS zmagal, v tretjem ne – zaradi odločilnega vpliva starih partijskih struktur v podjetjih. Znotraj koalicije DEMOS so bili zmagovalci Slovenski krščanski demokrati, druga je bila Slovenska kmečka zveza.
V Sloveniji se znova opaža, da je za nekatere politike in medije, žal to velja tudi delno za javni zavod RTV, ideologija bolj važna kot varnost ljudi. Tisti, ki se niso hoteli posloviti od komunizma oz. za katere je bila Venezuela vzgled, slišimo danes, da se bojijo za demokracijo. V Avstriji so politične stranke sprejemale vse ukrepe enoglasno, tudi to, da vojska pomaga policiji, da nadzira meje, varuje določene objekte npr. veleposlaništva, in velika večina medijev vseh političnih barv spodbuja ljudi, da se ukrepov zaradi varnosti sebe in svoje okolice dosledno držijo in ne podtikajo vladi, da hoče uvesti diktaturo.
Nevarnost, da bi okoli 10 % ljudi, predvsem zdravstveno in socialno najšibkejših, pobrala pandemija, razgalja realnost naših družbenih razmer. Še zlasti, ker njen izbruh sovpada z zamenjavo vlade, ki nas je v veliko veselje nekdanjih … Beri dalje
V slovenski medijski in publicistični folklori velja, da je vse, kar ni izrazito levo in revolucionarno, desno, zaostalo in celo fašistično; kar pomeni, da je – vse, kar ni levo in revolucionarno – treba onemogočiti, zatreti, kaznovati, bognedaj obdariti z enakopravnim obravnavanjem.
Nekoč sem povabil Ranko Iveljo, da se srečava na kavi, ker se je obregnila na neki moj javno objavljeni zapis. Zelo prijazno se je odzvala, do srečanja na kavi pa ni prišlo. Ali je bila med nama nevidna pregrada ali pa prepoved prehoda čez most na drugi breg.
Povsem votle so besede objektivističnih in nadzgodovinskih pogledov, da bo šlo življenje naprej tudi po tej epidemiji covid -19, ker je še vedno šlo, saj si je tudi po kugi v času cesarja Justinijana leta 542, Boccaccia leta 1348, Shakespeare v začetku 17. stol., svet znova opomogel. Življenje si je res opomoglo, ni ga bilo konec, a generacija, ki je kugo doživela, je bila zdesetkana, preživeli pa z njo trajno zaznamovani.
Resnici na ljubo je trenutno ena sama človekova pravica, ob kateri vse druge zbledijo in te naj počakajo na boljše čase. To je pravica do kar se da dobre zdravstvene oskrbe. Vlada ima pravico in dolžnost storiti vse, kar je v njeni moči, da preprečuje okužbe in omogoči zdravljenje bolnih.