Dogajanje v Sloveniji opazujem z Dunaja in se čudim. Z razliko z Avstrijo, kjer so vse stranke in tudi velika večina medijev doumela resnost situacije, je v Sloveniji to nekoliko drugače. Ljudje na obeh straneh meje se sicer večinoma strinjajo z ukrepi in se teh držijo, seveda pa so tudi taki, ki mislijo, da so imuni, zato so se nemoteno sprehajali v skupinah, oz. se družili, hodili v lokale, kar je upravičeno povzročilo zaostrovanje ukrepov tako v Avstriji kot tudi v Sloveniji.
V Sloveniji ideologija bolj važna kot varnost ljudi, v Avstriji politika enoglasna
V Sloveniji se znova opaža, da je za nekatere politike in medije, žal to velja tudi delno za javni zavod RTV, ideologija bolj važna kot varnost ljudi. Tisti, ki se niso hoteli posloviti od komunizma oz. za katere je bila Venezuela vzgled, slišimo danes, da se bojijo za demokracijo. V Avstriji so politične stranke sprejemale vse ukrepe enoglasno, tudi to, da vojska pomaga policiji, da nadzira meje, varuje določene objekte npr. veleposlaništva, in velika večina medijev vseh političnih barv spodbuja ljudi, da se ukrepov zaradi varnosti sebe in svoje okolice dosledno držijo in ne podtikajo vladi, da hoče uvesti diktaturo.
Avstrijska javna televizija in radio pa služita v glavnem kot servis ljudem. Po celem dnevu se vrstijo oddaje, na katerih nastopajo poleg odgovornih politikov tisti, ki se aktivno borijo proti krizi, tako zdravniki, zdravstveno osebje, odgovorni na lokalni ravni, prizadeti, znanstveniki, taki, ki dajejo razne nasvete za premostitev mučne izolacije itn. Opozicija predlaga turkizno-zeleni vladi določene razširitve ukrepov, začenja se tudi že debata o smiselnosti določenih ukrepov, vendar se to dogaja v glavnem bolj konstruktivno kot v Sloveniji.
Zaradi razširjenja pristojnosti vojske npr. nihče ne napoveduje konec demokracije v državi. Seveda pa se je Avstrija začela na krizo pripravljati že veliko prej, v času, ko je v Sloveniji pri (prejšnji) vladi in v večini medijev prevladovalo mnenje, da v Sloveniji okuženja ni in da tisti, ki so svarili, širijo paniko. Tako so poslali maske na Kitajsko, čeprav jih Slovenija ni imela dovolj. Nova vlada se je morala v rekordnem času spopasti z izredno težko situacijo in skušala nadoknaditi zamujeno. V dveh dneh je napovedala iste ukrepe, ki jih je Avstrija pripravljala dva tedna. Deluje torej zelo podobno kot avstrijska vlada in kot zgleda prav tako uspešno.
Kitajska povzročila izbruh svetovne pandemije
Kljub vsemu kar se dogaja neposredno v naši okolici, pa ne smemo pozabiti, kako je prišlo do pandemije? Sedaj donira Kitajska dihalno opremo in maske Evropi, predvsem Italiji in Španiji. Nudi tudi priročnik o boju proti koronavirusu v štirih jezikih, ki ga spremlja običajna propaganda. Kitajci nam sporočajo, da je prav Peking izdelal edini model, ki se je v stanju učinkovito spoprijeti s širjenjem virusa. Seveda to ni res, saj sta se Tajska in Japonska npr. veliko učinkoviteje spoprijeli z virusom.
S tem sporočilom hočejo v ozadje postaviti dejstvo, da je Kitajska povzročila izbruh svetovne pandemije, ker je na to veliko nevarnost daleč prepozno reagirala. Kitajska sedaj obvešča javnost, da je uspešno zajezila pandemijo, novi primeri naj bi vsi bili importirani. Glavni krivec za to naj bi bila Amerika. Nekaj časa so na Kitajskem razširjali celo lažno novico, da je virus razvila ameriška vojska. Dejansko pa so tisti, ki sedaj importirajo virus od drugod Kitajci (90 % teh) in ne tujci.
Presenetljive so tudi številke, ki prihajajo iz Kitajske. Tako naj bi bilo tam »samo« 3.316 smrtnih žrtev, 82.381 obolelih in 76.420 ozdravelih. Te številke je potrebno postaviti pod vprašaj. Kadar je šlo za občutljive teme za komunistično partijo, so vedno manipulirali statistike. To se je dogajalo pri navedbah o onesnaženju zraka, pri prognozah o gospodarski rasti – in tudi sedaj. Poznavalci sklepajo iz številnih mobilih telefonskih številk, ki ne delujejo več, da so številke obolelih in mrtvih dramatično višje.
Neodgovorno zamolčanje izbruha okužbe na Kitajskem omogočilo širjenje virusa po celem svetu
Vsako leto, sredi januarja se Kitajci odpravijo domov k družini na novoletno praznovanje, t.i. »pomladni festival«, najpomembnejši tradicionalni festival na Kitajskem. To se je zgodilo tudi letos. Ker Kitajska do takrat ni objavila nevarnosti okužbe, so Kitajci odhajali domov ne samo iz vseh krajev na Kitajskem, temveč tudi iz celega sveta, potem pa so tisti, ki so živeli izven Kitajske to tudi zopet zapustili in s seboj odnesli virus. Prav v Italiji je bilo zaposlenih kar nekaj Kitajcev.
Prvi znan primer na Kitajskem naj bi se pojavil v miljonskem mestu Wuhan 17. novembra 2019. Že kmalu zatem so zdravniki ugotovili, da gre za novo vrsto pljučne obolelosti in že decembra je postalo tudi jasno, da gre za nekaj podobnega kot leta 2002, ko je bila na Kitajskem epedemija zaradi SARS virusa, ki je povzročila okoli 800 smrtnih žrtev. Kljub opozorilom zdravnikov, pa je kitajska oblast zdravnikom in zaposlenim v laboratorijih prepovedala vsako poročanje o tem. Tako se je virus lahko nemoteno razširjal.
Kitajska je sicer po krizi v letih 2002 in 2003 pripravila varnostni sistem zgodnjega opozarjanja, ki bi naj pomagal v primeru nevarnosti epedemije, vendar se tega sistema v primeru Covid-19 iz ideoloških razlogov ni poslužila. Še konec leta 2019, ko je uprava mesta Vuhan bila prisiljena zapreti trg z morskimi sadeži, kjer se naj bi okužitev z virusom začela, je oznanjala, da okužba od človeka do človeka ni možna.
12.januarja 2020 na Kitajskem začeli boj proti virusu in hermetično zaprli 11-miljonsko mesto Wuhan
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
Drugače kot na Kitajskem, pa so takoj reagirali na Tajskem. Ko so od svojih kolegov na Kitajskem tajski zdravniki zvedeli za okužbe zdravniškega osebja, so že 31.decembra na prihajajočih letalih iz Kitajske preverjali ali imajo tisti, ki so prihajali iz Kitajske simptome okužbe. Ta preventivni ukrep se je izkazal za pravilnega. Iz bolnice v mestu Vuhan pa je prišlo konec leta 2019 sporočilo, da je diagnoza o okuženi medicinski sestri napačna. Dejansko pa se je okužilo kar 3000 zdravnikov in zdravstvenega osebja. Medicinskemu osebju in osebju v laboratorijih je medicinska komisija mesta Vuhan prepovedala o okužbi obveščali svoje kolege in od 1.januarja naprej so cenzurirali vsako omembo virusa. Ne samo to, zahtevali so tudi, da se vzorce v laboratorijih takoj uniči.
Še sredi januarja niso poročali o pljučnici, ki je imela neznan vzrok, čeprav bi to morali. Takrat se je v Wuhanu redno za teden dni sestal celo parlament okrožja. V ospredju je bilo leporečje, virus pa naj bi počakal.
Potem pa se je zgodilo nekaj za oblast neprevidljivega. Najprej je zdravnik Li Venliang opozoril svoje kolege, da obstaja nov virus. Policija je takoj nastopila in ga zastraševala. Potem pa je virolog Zhang Yongzhen z laboratorija v Šangaju 11.januarja poslal gensko sekvenco Corona virusa enemu vodilnih genskih laboratorijev v Ameriki. Ker je duh ušel iz steklenice, je dan pozneje Kitajska bila prisiljena poslati genske sekvence virusa na Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO, World Health Organization). Takrat je Kitajska potem začela boj proti virusu in hermetično zaprla enajstmiljonsko mesto Wuhan. Ne samo tam, tudi drugod po Kitajski so zaprli vse šole, restavracije, trgovine in podjetja. Laboratorij iz katerega je ušla novica je Kitajska že naslednji dan začasno zaprla, zdravnik Li Venliang pa je zbolel in v začetku februarja za posledicami virusa umrl.
Kitajskim statistikam ni mogoče zaupati, virus na Kitajskem lahko še vedno ogroža svet
Sedaj se življenje na Kitajskem spet počasi normalizira in uradni podatki kažejo, da se je država uspešno spopadla z virusom in da ga je premagala. Kot opozarjajo poznavalci pa je zaskrbljujoče, da tisti, ki so bili pozitivno testirani in ne kažejo nobenih simptomov, čeprav lahko še vedno virus širijo, ne veljajo več za inficirane. Z drugimi besedami kitajskim statistikam ni mogoče zaupati. Začela pa je delovati propaganda oblasti na Kitajskem, saj se povečuje diskriminacija tujcev, ki tam živijo. Tudi se pojavljajo napisi v lokalih, ki se sedaj ponovno odpirajo, da tujci nimajo vstopa. To nas spominja na hude čase v tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja. Vsekakor pa je gotovo eno, da virus na Kitajskem lahko še vedno ogroža svet.
