Mnogi Slovenci do morebitne bodoče ameriške prve dame kažejo precej naklonjenosti. Pomanjkanje navdušenosti na Melanijo v nekaterih slovenskih medijih in družbenih sferah pa gre pojasniti tudi z nestrinjanjem s politično usmeritvijo njenega moža. Občutke ogroženosti je med drugim zaznati tudi v raznih feminističnih krogih.
Ko bi dr. Türk zmogel več smisla za pridobivanje domačih prijateljev, bi mu v tem trenutku še laže izrekli spodbudno besedo in priznali, da je bil spodoben kandidat in da Sloveniji nikakor ni delal sramote. Predvsem pa je ta trenutek razlog za razmislek o celotni vladni politiki, ki Slovenijo odmika stran od toliko zaželene zgodbe o uspehu.
Mestno zelenje ima velike naloge – najprej za bivanje ljudi, ki morajo biti vsaj deloma povezani s prvinami narave, če hočejo ohranjati in vzdrževati telesno in duhovno zdravje, potem pa za kulturo, ki je za nas vse še posebej potrebna. Takšnih nalog ni mogoče upravljati priložnostno in s strani, potrebna je strokovno kakovostna in odgovorna posebna služba.
Letošnjega oktobra bodo pokojne položili v skupinski grob. Vendar ne tam, kjer smo vsi pričakovali, ob vznožju nekdanjega taborišča v Teharjah pri Celju, ampak v Mariboru, kjer je spominska kostnica. Spominski park v Teharjah namreč ni dokončan. To seveda ni slučaj ampak politika, ki hoče otežiti svojcem, da bi hodili na njihove grobove v oddaljeni Maribor…
Prispevek je nadaljevanje objave na povezavi. Podzemni kompleks Riese In četudi »zlati vlak« ostane neodkrita trofeja mnogih iskalcev, to ne bo za dolgo časa zmanjšalo zanimanja za Doljno Šlezijo, še zlasti zaradi Sovjih gora, ki … Beri dalje
V delih politike se poglablja razprava o tem, ali bi v Sloveniji lahko uporabili izkušnje z nedavnih izrednih parlamentarnih volitev na Hrvaškem. Tam je namreč zmagala desno usmerjena stranka HDZ, ki jo vodi evropski poslanec Andrej Plenkovič. Zmagala naj bi tudi zato, ker je odstavila s položaja prejšnjega predsednika stranke Tomislava Karamarka, ki je pri volivcih postal nepriljubljen.
Za zdaj se zdi, da je sožitje med kristjani in muslimani dobro. Četudi je spreobrnjenje mnogih muslimanov v krščanstvo za ostanek islamske manjšine v Gruziji postalo neke vrste tabu. Gruzijska islamska manjšina šteje še Čečene ob meji s Čečenijo in z Dagestanom ter šiite na vzhodu Gruzije v smeri Azerbajdžana.
Prizori iz Hude jame, Krimske jame, Košnice, Konfina, in vseh naslednjih odkopanih slovenskih krajev groze, bodo mitologijo zadnjih 70 let omajali in pred družbo in državne voditelje postavili jasno vprašanje: kje najdete razloge, da revolucije ne obsodite, saj je zločin tako očiten?
Preziranje molitve in posledično molivcev razodeva zaprtost in zagledanost vase, neobčutljivost in brezbrižnost, nezmožnost vživljanja v drugega in drugačnega. Pač, če človek ne vidi čez sebe, ne vidi drugih in zato zanj ne obstajajo. Spomnimo se, kaj se je zgodilo, ko je v Stični leta 1990 prvi kulturni minister v svobodni Sloveniji, dr. Andrej Capuder, omenil žlahtni meniški »Ora et labora«.
Že od 22. septembra poteka Socialni teden. Socialna akademija ga je v sodelovanju s številnimi soorganizatorji pripravila praktično po vsej državi. Kot so zapisali, se niso mogli niti želeli ogniti 25-letnici slovenske države. Tako se … Beri dalje
Slovencem so pogosto servirane primerjave razmer v povojni Franciji in povojni Sloveniji. Pri tem se poudarja, da so tudi na Francoskem potekali povojni poboji, obračuni s kolaboracijo in druge oblike epuracij … Prepričujejo nas, da so neprestano nove najdbe množičnih grobišč normalen evropski pojav. Strokovnega pretresa primerjava s povojno Francijo seveda ne zdrži.
Lovke »naših« na miselnost ljudi zaključi še absoluten monopol na medijskem področju. O moči medijev na našo miselnost vemo vse. A premalo se te moči zavedamo in lenoba nam onemogoča napor, da bi se ga osvobodili. To pa nas ne odvezuje od dela in napora, da se vrnemo h gradnji trdne družine, ki bo odprta za življenje in družbo, ki bo spoštovala tako edinost, enotnost kakor različnost, ki bo ljubila svoje in sprejemala tujce, ker bo polna življenje in svobode v resnici in pravici.
V sredo izrečeni stavek Mira Cerarja nam danes in nam bo tudi v prihodnje še oteževal življenje. Zakaj? Poglejmo to na primeru treh resničnih zgodb. To so tri zgodbe o tem, kako lobiji in tako imenovano javno mnenje vplivajo na naše vsakdanje življenje.
Zakonska zveza in družina vse bolj postajata predmet različnih mnenj, ki se razlikujejo od ene evropske države do druge. V teh razmerah Evropska unija nujno potrebuje nedvoumne in natančne opredelitve, ki prispevajo k evropski enotnosti in ki odražajo splošno realnost človeštva – zakon med moškim in žensko ter vezi med očetom, mamo in otrokom.
Nesporna zmagovalka volitev v DZ leta 1992 je bila LDS. Že prvi ukrepi vlade so jasno kazali, da se je demokratično vodeni tranziciji iztekel čas in da se Slovenija preusmerja v nekoliko modificiran koncept komunistične tranzicije Anteja Markovića. Dopuščena je bila simbolična demokratizacija, lastnina in sodna veja oblasti pa sta prešle v roke komunistične kontinuitete.
Zakaj se ljudje tistih časov tako radi spominjajo, zakaj je toliko nostalgije po naših povezavah z balkanskimi narodi iz nekega drugega civilizacijskega okvira, po čudaški megalomaniji neuvrščenosti in predvsem po neprijaznem, nehumanem in krutem socialističnem sistemu. Zakaj je tega pri nas in v Rusiji veliko, v drugih ex-socialističnih državah pa precej manj.
Tranzicija je v Sloveniji potekala povsem drugače kot domala v vseh postkomunističnih državah Vzhodne Evrope. Medtem ko je večina teh z radikalnimi reformami prestrukturirala svoje gospodarstvo, je Slovenija obdržala stare strukture in šla po poti majhnih korakov, ki pa so celoten proces zelo podražili. Zaradi tega je dramatično padla konkurenčnost Slovenije.
Bog se vrača, jaz pa nisem vesel. Nisem vesel, ker se z Bogom na obzorju vračajo silhuete božjih bojevnikov tudi med evropskimi staroselci. Džihadizem in fašistoidni kalifat kličeta po podobnih duhovnih in političnih držah tudi tostran Sredozemlja. Skrajneži kličejo skrajneže in jih vabijo na eshatološko bitko, kjer koli že bo – pri Harmagedonu ali pri Dabiqu.
Avstrija bo s 1. oktobrom posredovala slovenskim finančnim organom informacije o vseh računih, ki jih imajo Slovenci odprte v Avstriji. Bo s tem finančni svet postal bolj pravičen? Vsekakor je pošteno, da vsak plača davek na zaslužen denar, kot to določa zakon. Ni pa pošteno, če bi prihajalo do dvojne obdavčitve in prav tako ni pošteno, če želi imeti država preveč.
Pred dnevi je izšla Fraserjeva lestvica ekonomske svobode. Slovenija se je s 97. mestom uvrstila med Svazijem in Surinamom. Kako to, da je Slovenija ekonomsko razvitejša od držav, v krog katerih se uvršča pri merjenih ekonomske svobode (npr. Laos, Tanzanija, Surinam), medtem ko ekonomsko najbolj svobodne države ne dosegajo življenjskega standarda Slovenije?