Čas zna biti neizprosen sovražnik spominu. Izbriše ljudi in njihova dela ter jih prepusti pozabi. Tudi tiste Slovenke in Slovence, ki so pogumno odšli v svet in naredili velike stvari. Ena takšnih je Rozalija Sršen, … Beri dalje
V severni Makedoniji, na polotoku Khalkidiki, segajo v morje trije prsti. Tisti najbolj zahodni je Sveta gora Atos. Meniška republika, ki sem jo obiskal v letu 1999. Formalno del Grčije je dejansko del bizantinskega sveta … Beri dalje
Človeške usode znajo biti nenavadne in nekatere ljudi usoda ponese v druge kraje in druge kulture. Japonska, dežela samurajev, je sinonim šintoistične kulture v deželi vzhajajočega sonca na zahodnem robu Tihega oceana. Tisoče kilometrov je … Beri dalje
Številni Slovenci poznamo zgodbe o misijonarjih, ki so zapustili domače kraje, se podali v divje, oddaljene kraje in tu širili božjo besedo. Precej manj znano pa je, da smo tovrstne misijonarje-avanturiste imeli tudi mi sami, … Beri dalje
V ljudskem spominu je Franc Guzej (1839-1880) ostal kot znamenit ropar, ki je s svojimi spektakularnimi dejanji ustrahoval precejšen del današnje Štajerske. Rodil se je v vasi Sveti Primož pri Šentjurju.
To je moj jubilejni 50. prispevek za Časnik. Že precej nazaj sem se odločil, da bo prispevek posvečen vsakotedenskem članku v Družini, ki obravnava slovensko zgodovino iz različnih zornih kotov in sočasno po zelo pestri izbiri tematik. Razloga sta dva: prvi je ta, da imam občutek, da sem malce prispeval k odločitvi, da se odpre ta rubrika, drugi pa da pohvalim vse avtorje, ki so se odločili pomagati k osvetlitvi mnogih tem o zgodovini Slovencev in slovenstva ter še marsičesa, kar je vplivalo na našo bit, sledeč znamenitemu reku: stati inu obstati.
Popolnoma neznano je, da imamo Slovenci (Sloveneti, Sloventje, Veneti) med najstarejšimi opisi bogov arhaično besedo – izraz za boginjo Zemla. Dokaz za to se je ohranil na bronastem ogledalu, ki je bil najden na območju današnje severne Italije, takrat poseljene z Veneti.
Intervju z mag. Jankom Boštančičem, direktorjem Parka vojaške zgodovine v Pivki, ki ga je pripravil dr. Jože Možina, bo v nedeljo, 2. 8. 2020, ob 21.35 na TVS 1
Ob vsem upoštevanju velikih naporov, ki jih je imel Jože Pirjevec pri pisanju Partizanov, lahko sklenemo, da bo zaradi zastarelosti koncepta, ideološke pristranosti, raznovrstnih pomanjkljivosti in številnih dejstvenih napak v Partizanih bolela glava marsikoga. Zato … Beri dalje
Slovenija je razvita in mednarodno uveljavljena država Evropske unije, članica mnogih vplivnih mednarodnih združenj in organizacij. Dan državnosti je pravi trenutek za kratko analizo nekaterih temeljnih gospodarskih agregatov za Slovenijo od 1940 do danes. Slovenija … Beri dalje
Svetovni splet in s tem odprtje nekaterih arhivov omogoča 24/7 brskanje, kar zelo olajša ljubiteljske raziskave. Arhivi so namreč praviloma odprti le dopoldne, tako da spletni dostop spodbuja razcvet tovrstnih raziskav. In kdaj, če ne prav v času, ko smo po službeni dolžnosti ali državni odredbi veliko časa ob domačem ognjišču (beri: računalniku)?
Glavni govornik na drugem mitingu je bil Stane Žagar, ki je govoril, da so v Dražgoški republiki tako rekoč svobodni, da so dobro oboroženi in da bodo branili Dražgošane pred Nemci. Govoril je tudi o komunizmu in o tem, da bo po uvedbi nove družbene ureditve vse boljše. Ko so partizani pobegnili na Jelovico in so se Nemci znesli nad vaščani, so prešteli 7 padlih partizanov in 27 Nemcev, 41 žrtev pa je bilo med domačini: 39 moških in 2 ženski, vas je bila uničena, preživeli pa izseljeni.
Slovensko zgodovinsko društvo za novejšo in sodobno zgodovino vabi na predstavitev knjige in predavanje ddr. Igorja Grdine Ivan Cankar: portret genija. Predstavitev bo v ponedeljek, 16. decembra 2019, ob 17. uri v prostorih Slovenskega šolskega muzeja na Plečnikovem trgu 1 v Ljubljani.
Ob 80-letnici začetka II. svetovne vojne (1939-2019) je potrebno opozoriti na pomembno in največkrat prezrto vojno med Finsko in SZ, ki je trajala od leta 1939 do 1944, prvi neposredni spopad pa je trajal od 30. decembra 1939 do 13. marca 1940.
Če se bo krepitev Evropi tujih kulturnih vzorcev nadaljevala, bodo le še nekdanje freisinške posesti lahko ohranile svoje simbole s »Caput Aethiopis«. Ptuj svojega grba zagotovo ne bo smel.
Franz Josef Karl se je rodil 18. avgusta 1830 v palači Schönbrunn na Dunaju kot najstarejši sin nadvojvode Franca Karla in Zofije Bavarske. Njegov stric, očetov starejši brat, cesar Ferdinand I. (Dobrotljivi/der Gütige) je vladal … Beri dalje
Sto let po smrti Janeza Evangelista Kreka ima ta prijatelj in vodnik mladih ter vseh Slovencev in ljudi dobre volje v rodnem kraju na Slemenih nad velikolaško pokrajino, ob cerkvici sv. Gregorja, šolo, ki nosi … Beri dalje
Leto 2018 je leto usodnih osmic in s tem okroglih obletnic prelomnih dogodkov slovenske in svetovne zgodovine 20. stoletja. Gostje omizja se bodo v svojih prispevkih osredotočili vsak na eno prelomnico, ki jo bodo umestili … Beri dalje
Lenart Rihar se sprašuje, če je med slovenskimi ljudmi dovolj volje za prihodnost, ki bo utemeljena na zdravih temeljih. Po njegovem mnenju nas namreč dobra prihodnost čaka le, če se bomo reševanja naše zavozlanosti lotevali … Beri dalje
Velike težave so tudi zato, ker je bilo ob osamosvojitvi in v prvih letih po tem, okoli 80% arhivskega gradiva uničenega. Obstaja upanje, da je v beograjskih arhivih marsikaj ohranjeno. Trenutno nekaj kaže, da se stvari premikajo naprej. Delajo se popisi in začenja se skeniranje dokumentov, kakor pa kaže se pa še vedno niso lotili arhivske zapuščine tajne politične policije. Seveda tudi Slovenija ni pokazala preveč velike vneme, da se to uredi.