Čas zna biti neizprosen sovražnik spominu. Izbriše ljudi in njihova dela ter jih prepusti pozabi. Tudi tiste Slovenke in Slovence, ki so pogumno odšli v svet in naredili velike stvari.
Ena takšnih je Rozalija Sršen, rojena 1897 v Žužemberku, se je leta 1914 kot šestnajstletnica s prijateljico podala v Ameriko, kjer je želela postati prva slovenska filmska igralka in izpolniti sanje podeželskega dekleta. V San Franciscu se je napotila k teti, se naučila tujega jezika, administrativnih veščin, igrala v gledališču in se vklopila v novo okolje. Leta 1917 se je v spremstvu vrstnice Nemke Isabelle Grenner odpravila v Los Angeles z namenom, da uspe tudi v Hollywoodu. V začetku ji ni bilo lahko, a naslednjega leta je le dobila prvo ponudbo in dobila manjšo vlogo španske plesalke.
Leta 1919 ji je zaradi preutrujenosti od neprestanega snemanja padla odpornost. Zbolela je za takrat smrtonosno špansko gripo in njena igralska kariera je bila začasno prekinjena. Vrnila se je domov v Žužemberk. V podeželskem slovenskem mestecu ni dolgo zdržala. Klic sveta je bil premočan. Po nekaj mesecih se je vrnila v Hollywood. Svoje umetniško ime je spremenila v Zalla Zarana in sedaj se je začela njena prava kariera. Delala je kot manekenka, pozirala slikarjem in leta 1921 dobila svojo prvo pomembnejšo vlogo v nemem filmu Kolo sreče. Kot eksotična dama izpod Alp je v naslednjem desetletju nastopila v 20-ih filmih. Sicer ni doživela, da bi odigrala glavne vloge v velikih filmih, a je doživela mesto luči v razcvetu nemega filma. Njen največji uspeh je bil nastop v filmu The Show režiserja Toda Browninga.
Zdelo se je, da je pot do zvezde na dosegu roke. Prijateljevala je s komikoma Stanom in Oliom, kupila si je vilo v mestu in čakala velike vloge.
Potem pa se je zgodila velika sprememba. S filmom Igralec jazza leta 1927 se je začelo obdobje zvočnega filma. Zalla Zarana se ni uspela prilagoditi novim pogojem igranja, ki so od igralk zahtevali čisto drugačno interpretacijo. Umaknila se je iz sveta filma, poročila s trgovcem z železnino Teom Lohmanom in leta 1944 postala vdova. Do svoje smrti leta 1967 je živela v svoji vili na Fuller Avenue, v Slovenijo pa se ni nikdar več vrnila.
Skozi desetletja spomin na Rozalijo Sršen bledi, a to ne spremeni dejstva, da je prav ona bila tista, ki je kot prva Slovenka odšla na trnovo pot filmskega zvezdništva v Hollywood in tam v 20-ih letih prejšnjega stoletja naredila uspešno filmsko kariero.
