Vedno me je zanimalo, kdo so naši, slovenski svetniki. Na ne prav dolgem spisku sta le dva. Prvi je Albin Koroški. Koroški plemič iz rodu Aribonov se je rodil leta 945 na Koroškem.
Ob dveh bratih in dveh sestrah se je odločil za duhovniški poklic. Leta 975 je bil imenovan za škofa v Sebnu na Južnem Tirolskem. Mestece leži v zakotju, zato je škofijski sedež prenesel v Brižinje, Freising na Bavarskem (pop. ur.), od koder izhajajo za Slovence tako pomembni Brižinski rokopisi. Škof v pomembnem mestu je bil zvest nemškim cesarjem, svojim vladarjem in ti so škofijo nagradili s številnimi posestvi.
Modri škof je umrl 5. februarja leta 1006 in ta dan velja tudi za njegov god. Že prav kmalu po njegovi smrti je stekel postopek za njegovo razglasitev za svetnika, saj so poročali o številnih čudežih na njegovo priprošnjo. Velja za zavetnika briksenške škofije.
Brižinski spomeniki ne izhajajo iz Briksna na Južnem Tirolskem, ampak iz Brižinja, nemško Freisinga v bližini Münchna.
Zelo dvomim, da je bil po krvi Slovenec. Plemstvo pri nas je tedaj že bilo praktično povsem nemško. Verjetno pa je znal govoriti slovensko, saj je bila tedaj Koroška še večinsko slovenska.
Ufff, brižinski spomeniki so dobili ime po Freisingu (poslovenjeno Brižinj(e)) severno od Műnchna, katerega škofija je pri nas imela škofjeloško okrožje in tudi dele Koroške. Brixen je pa drugo mesto na južnem Tirolskem, tamksjšnji škofi so pri nas posedovali Bled.
Brižinski spomeniki so poimenovani po Brižinju, Freisingu na Bavarskem, in ne po Briksnu na Južnem Tirolskem.