Rodil se je leta 1906 v posavski vasi Trebež. Že prav kmalu se je odločil za duhovniški poklic. Gimnazijo je obiskoval v samostanu v Stični, pa tudi na Poljskem v Krakovu. Bogoslovje je študiral v Nemčiji in Ljubljani. Leta 1930 je bil posvečen. V Ljubljani je bil med leti 1936 prefekt v samostanskem Slomškovem zavodu, nato pa je v samostanu v Stični opravljal različne službe.
Bil je profesor teologije, župnik stiške župnije, samostanski prior, to je opatov pomočnik. Poslovil se je leta 1992.
Še bolj kot po svojem duhovniškem delu je bil znan po svojem zeliščarstvu. Zdravilne rastline so ga zanimale od mladih nog. To ga je posebej zanimalo v času druge svetovne vojne, ko je v samostan prišlo večje število duhovnikov, od katerih so bili mnogi starejši in bolni, zdravil pa ni bilo mogoče dobiti.
Postal je pravi strokovnjak za čaje in z leti nadgrajeval svoje izkušnje. Med ljudmi je dobil naziv “Stiški dohtar”. Zeliščarska dejavnost je kmalu prerasla okvire samostana. Svoje izkušnje je povzel v treh knjigah. V letu pred smrtjo mu je začel pomagati Jože Kukman, ki je poskrbel, da se je njegova zapuščina ohranila. Njegovo poznavanje zdravilnih rastlin je postalo legendarno in njegovo delo smo spremljali in poznali praktično vsi.
V njegov spomin so pred leti na Ljubljanskem barju odprli Ašičevo pot. Pot po travnikih, gozdovih in ob vodotokih je označena z rumeno-zeleno markacijo. Pot vodi med rastišči njegovih zdravilnih rastlin.
