Neverjetna življenjska zgodba najuspešnejšega zlatokopa, ki je v ZDA uspel in propadel

Zlato ima že tisočletja neverjeten vpliv na človeštvo. Privlačna rumena barva in zagotovilo bogatega življenja mu dajeta neverjeten čar. Nova odkritja zlata so v zgodovini povzročila velika razburjenja in množični stampedo ljudi, ki so v zlatih rudnikih videli obljubo izpolnitve svojih sanj. Takšna odkritja so bila konec devetnajstega stoletja v Kaliforniji, Avstraliji in na Aljaski.

Pritegnila so predvsem ljudi nemirnega duha, ki se niso pustili vkalupiti v običajen red življenja. Eden takih je bil tudi Anton Stander, ki se je leta 1867 rodil kot Anton Prestopec v Javorjah pri Litiji.
Kot dvajsetletni mladenič je zapustil svojo rodno vas in se odpravil v Ameriko. Brez vsega je prispel v Ohio in nekaj časa kot hlapec živel pri svojem stricu, ki je v “obljubljeno deželo” prispel nekaj desetletij prej. Prav kmalu je Prestopec, sedaj že kot Anton Stander, ugotovil, da v novi deželi ni vse z rožicami postlano.

Leta 1896 se je kot blisk po celotnem svetu razširila vest, da so na Aljaski odkrili zlato. Nemirni duh je Standerja spodbodel k odločitvi, da bo tudi sam postal zlatokop. Za razliko od tisočev, ki so v novi deželi našli le lakoto, bolezen in smrt, zlata pa niti na vpogled, je imel srečo. Z obale je prehodil na tisoče kilometrov, preplezal zahrbtni prelaz Chilkot in se ob reki Yukon spustil do potoka Klondyke do zlatega nahajališča Bonanza. Njegovo iskanje zlata je bilo zadetek v polno. Našel je bogato nahajališče in v naslednjih letih izkopal tono in pol zlata.

Na tem mestu so se za Standerja začele težave. Kot številni drugi nekdanji revež in potepuhi ni znal upravljati bogastva, do katerega se je kar naenkrat dokopal. Na Aljasko so skupaj z zlatokopi prispele tudi ženske. Namen njihovega prihoda običajno ni bilo iskanje zlata in potepanje po divjini, ampak pridobiti kakršnokoli korist od novopečenih bogatašev. Ni potrebno posebej poudarjati, da so to bile predvsem koristolovke in ženske precej dvomljivega značaja, ki so dostikrat opravljale najstarejšo svetovno obrt.

Ena takšnih je bila plesalka in operna pevka Violet Raymond. Anton Stander je bil lahka žrtev njenih čarov. Leta 1901 sta se poročila. Na poročno potovanje sta se odpravila na Kitajsko in Japonsko, nato pa zapustila Aljasko in se preselila v Seattle, kje sta zgradila luksuzen hotel. Od tu naprej je šlo samo navzdol. Premoženje je ali zapil ali pa mu ga je odvzela žena, ki se je odpravila po svoje in ga zapustila.

Ljubezen je lahko vodi v pogubo
Ljubezen lahko vodi v pogubo

Standerju ni preostalo drugega, kot da se vrne na Aljasko in poizkuša znova. Naselil se je na svojem koščku zemlje in se spet začel ukvarjati z iskanjem zlata. Poročil se je z lokalko Lillian in imel z njo dva otroka. Poslovno pa mu ni več šlo od rok. Novih zlatih nahajališč ni bilo, pijančevanje se je nadaljevalo in žena ter otroci so odšli. Leta 1952 je kot pozabljen čudak umrl v divjini Aljaske.

Za njim je ostal spomin na uspešnega zlatokopa, ki je zapustil svojo rodno vas in odšel v svet, tam uspel in propadel obenem.