Avtor slovenskega znaka markiranih poti

Konec 19. stoletja je prineslo razvoj planinstva. Do tistih časov so v gore zahajali le tisti, ki so imeli tam čisto ekonomske namene: pastirji, kmetje, gozdarji, rudarji … Nov čas pa je pripeljal v gore tudi tiste, ki so planinstvo pojmovali kot športno dejavnost. Posledično se je pokazala potreba, da se planinske poti označijo na način, da bodo v pomoč ljudem, ki poti v gore ne poznajo tako dobro, da bi se znašli brez njih.

Planinske poti po svetu so označene na najrazličnejše načine. Pri nas pa uporabljamo Knafelčevo markacijo. Gre za krog premera med 8-10 centimetri. Notranji krog je bel, zunanji, ki ima polovično širino notranjega pa je rdeč. 

Avtor markacije je Alojz Knafelc, slovenski kartograf in planinec. Rodil se je leta 1859 v Šmihelu pri Novem mestu.

Služboval je kot učitelj, kot nadarjen slikar pa je sodeloval pri konstrukciji železniških povezav med Hrpeljami in Kozino. Leta 1900 je bil premeščen v Beljak, kjer je bil leta 1900 soustanovitelj ziljske podružnice Slovenskega planinskega društva. Služboval je še v Trstu, potem pa do upokojitve leta 1922 še na pri železnicah na Češkem in v Zagrebu. 

Konec prve svetovne vojne je prineslo ustanovitev nove države in mlada država ni več mogla uporabljati iz čisto domoljubnih razlogov in narodnega ponosa markacij Avstrije, ki so bile odsev njihove državne zastave. Slovensko planinsko društvo je kot novo markacijo izbrala njegov predlog in ta je v uporabi še danes. Predvsem v Sloveniji, precej pa se uporablja tudi v drugih državah nastalih iz nekdanje Jugoslavije. 

Po upokojitvi je Knafelc smisel življenja našel v planinstvu. Bil je načelnik markacijskega odseka SPD, prebarval je Aljažev stolp, pripravil navodila za markiranje in življenje preživljal v gorah. Od leta 1928, pa do svoje smrti leta 1937 je bil oskrbnik Koče pri Triglavskih jezerih, ki velja za eno naših najbolj poznanih. Narisal je vrsto grebenskih kart, med drugim Julijcev in Kamniških Alp ter zemljevida Bleda in Roža na Koroškem. 

Danes mineva že stoletje in več od njegovega največjega dela: Knafelčeve markacije. Lahko si le mislimo, da bi mu bilo všeč, da se njegovo delo ceni in uporablja še danes. Vsak od nas, vključno z mano, pozna tisti pravi občutek olajšanja, ko se v gorah znajde v težkih razmerah in pred sabo opazi markacijo in se zave, da je na pravi poti in ven iz največjih težav. Neprecenljiv občutek.