Slovenci smo dolga stoletja živeli pod oblastjo Habsburžanov. Plemiško in meščansko plast prebivalstva so večinoma tvorili Nemci in Italijani. Mi Slovenci pa smo bili več ali manj kmetje. Dandanes je spomin na plemiški razred že nekoliko izzvenel. Le nekaj rodbin je imelo center svojega delovanja prav pri nas. Številni so imeli sedež drugod, pri nas pa le del posesti.
S Turjačani je bilo drugače. Čeprav nemška rodbina, so imeli od nekdaj svoj sedež na Turjaškem gradu in so se počutili Kranjce, in to skozi stoletja. Starodavna rodbina je dala nekaj velikih mož.
Andrej Auersperg je bil prav gotovo eden teh. Rodil se je leta 1557. Ob zgodnji smrti njegovih staršev je zanj skrbel njegov sorodnik Vajkard Turjaški. Leta 1569 je začel študirati v Tubingenu, šolanje pa nadaljeval v Padovi in Bologni. Po končanem šolanju se je kot mlad in perspektiven plemič odpravil na potovanje po Evropi in se izuril v vojaških veščinah. Leta 1577 je spremljal nadvojvodo Matijo na Nizozemsko. Ob vrnitvi pa je začel služiti v Vojni krajini, torej obmejnem območju Hrvaške s Turškim cesarstvom.
Vojne praske so bile na tem področju vsakodnevni pojav in v njih se je Andrej Turjaški odlikoval. Leta 1579 je postal poveljnik arkebuzirjev, deset let pozneje leta 1589 pa kar poveljnik Vojne krajine.
Na odločilen spopad s Turki, ki so kar naprej vdirali preko Kolpe in Save ni bilo treba dolgo čakati. Junija 1593 je turška vojska pod poveljstvom Hasan paše Predojevića napadla Sisak. Mesto trdnjava se je junaško branilo, saj je krščanska vojska pod vodstvom bana Tomaža Erdedija drvela na pomoč. 22. junija 1593 so Turki preko pontonskega mostu prečkali Kolpo. V najbolj neprimernem trenutku je krščanska vojska usekala z boka in jim odrezala umik. Sledilo je vsesplošno klanje, v katerem je bila turška vojska v celoti poražena.
Eden izmed poveljnikov krščanske vojske je bil prav Andrej Turjaški, ki je poveljeval 300 konjenikom, ki so prihajali iz Karlovca. Skupaj s še enim slovenskim krščanskim vojakom, Adamom Ravbarjem, sta bila med najbolj zaslužnimi za popolno zmago.
Zmaga pri Sisku je postala del legende o odporu proti Turkom. Andrej Turjaški pa eden izmed njenih simbolov. Po bitki je ta krščanski Ahil oziroma Strah Turkov užil le malo slave. Le tri mesece po bitki je leta 1593 v starosti 37 let umrl.
V zadnjih desetletjih pomen bitke spet pridobiva na veljavi v slovenski zgodovini. S tem pa tudi pogumni turjaški plemič.
Andrej Turjaški je bil po krvi Nemec in se zagotovo ni imel za Slovenca. Za Slovence se niso imeli niti ostali prebivalci naših krajev. Če so sploh imeli kakšno pripadnost, je to bila deželna (Kranjci, Štajerci…), ne pa nacionalna v današnjem pomenu.