Prijavi se lahko vsakdo, ki je pripravljen vsak dan zmoliti desetko rožnega venca. Po prijavi se mu dodeli desetka. S prijavo se zaveže, da bo molitvi zvest, saj je s svojo desetko del molitvene verige dvajsetih članov (dvajset skrivnosti rožnega venca), ki vsak dan zmolijo celoten rožni venec. Na ta način Evropo, njeno vodstvo in njeno prebivalstvo obdaja z molitvijo, v veri in zaupanju kliče nanjo Božji blagoslov in jo po Mariji izroča v Božje varstvo.
Voditelji naroda se Bogu odkupujejo tako, da pred njim olepšujejo svoja dejanja. Ponašajo se s pozunanjeno pobožnostjo in daritvami, pri tem pa si domišljajo, da so zaradi tega Bogu všeč. V resnici pa grešijo proti ljudem in proti Bogu.
O vodah potrebujemo nov kvaliteten, vodotesen zakon, ne Vizjakovega rokohitrskega mašila. Vizjak naj se izkaže drugje: takoj naj ustavi Jankovićev kanal C0. Protipoplavni bomboni ne odtehtajo luknjičavosti zakona.
Ko ni več razlike med Frankfurter Allgemeine in Suddeutsche Zeitung ali med Le Mond, La Figaro in Liberation, vsaj ko gre za poročanje o neki drugi državi, kot v zadnjem času o Sloveniji, se lahko vprašamo, kaj se dogaja z mediji in z novinarji.
Idilična pokrajina pod Krnom v sebi skriva marsikatero skrivnost. Ena od teh je kaverna, v kateri je v letih med 1934 in 1952 bival čisto pravi puščavnik po imenu Franc Gabršček (1876-1952). Okoliščine njegovega življenja … Beri dalje
Zakon o vodah je neustaven oziroma bo izid referenduma razglašen za neustavnega, kajti v Sloveniji od januarja 2018 ni možno razpisati ustavno pravno veljavnega referenduma. Zato novi zakon o vodah ne sme obveljati.
Po informacijah, ki jih je Vili Kovačič dobil, naj bi šlo za 35.000 uvoženih volivcev, ki naj bi dobili navodilo, za koga je treba voliti, in honorar 75 evrov za oddani glas.
Duhovnikov je čedalje manj. Kako bo, ko bo duhovnik postal privilegij in bodo maše le v večjih središčih? Kako bomo predali vero prihodnjim rodovom?
Frans Timmermans sprašujemo Vas, ali smo naenkrat za nekatere evropske politike premalo komunistični. Gospa Ursula von der Leyen, ali obstaja v nemških arhivih kakšna fotografija, na kateri bi videli povojne sodnike s kljukastimi križi in bi bilo to znak politične svobode.
Kdaj bomo pri nas imeli pogum odpraviti dediščino naše nekdanje diktature? Kdaj bo naša levica sledila španski? In kaj bi se zgodilo, če bi slovenska desna vlada želela glede levičarske totalitarne preteklosti narediti kaj podobnega, kar glede desničarske totalitarne preteklosti počne španska leva vlada?
Postkomunistični privilegiranci (kot je na primer tudi voditelj Odmevov Igor E. Bergant) Janše ne marajo tudi zato, ker v njihovih očeh velja za krivca za dosego samostojnosti.
Rosvita Pesek omenja štiri osebnosti, ki so pred tridesetimi leti, ko je nastala Republika Slovenija, povezale državljane, da smo se poenotili za skupne vrednote, predvsem za osamosvojitev in za spremembo družbenega sistema. V ospredje tistega časa je postavila Ivana Omana, Jožeta Pučnika, Franceta Bučarja in nadškofa Alojzija Šuštarja.
Hočeš ali nočeš smo vsi odvisni od televizijskih in drugih reklam multinacionalk in pogojeni z njimi. Edini način, da so naše izbire vsaj nekoliko manj pogojene s tem in da se začnemo od vsega tega osvobajati, je, da se hlapčevstva zavedamo!
Dva dni po državni proslavi ob 30-letnici države v Ljubljani sem pričakoval kakšno poročanje o tem dogodku, saj so bili 25. junija tam vidni politiki iz vseh sosednjih držav. Ampak ignoranca našega praznika s strani ARD me ni niti tako presenetila kot poročanje o velikem zatiranju svobode v Sloveniji.
Neposredno po grozečem ukazu domnevnega programskega in organizacijskega vodje napadalne množice oseb so policisti, ki so bili do tedaj v varovalni vrsti obrnjeni proti napadalni veliki množici spodaj, obrnili zoper napadano majhno skupino oseb na pročelju spomenika ter slednje prisilno odvedli.
Tamara Griesser. Preseneča pa me izjava, ki jo je Oto Luthar dal v Večeru: »… se namenoma izogibam izrazom ‘revizija’ in ‘revizionizem’. Še vedno namreč mislim, da bi namesto o tem morali govoriti o dehistorizaciji preteklosti.«
Ob levem bregu Kolpe se vrsti vrsta sten. Najbolj impozantna je prav Loška stena. Gre za več sto metrov visoko prepadno steno.
V nedeljo, 20. junija, je bilo pri sv. Jožefu v Ljubljani slovesno, a kljub temu prijetno in domače, saj so trije člani tamkajšnje jezuitske skupnosti obhajali jubilej mašniškega posvečenja: p. Milan Bizant in p. Andrej Benda srebrno mašo, torej 25 let duhovništva, p. Tomaž Podobnik pa zlato mašo, petdeset let duhovništva.
Nastanek samostojne Slovenije je posledica ravnanja modrih in pogumnih ljudi, ki so bili ob kritičnem času na pravem mestu. Ob visoki obletnici želim svoji domovini mirno sožitje med državljani za skupen cilj: srečna Slovenija.
Na zahodu naše celine (znova?) ne vedo in ne razumejo, da sta bila njihova svoboda in blagostanje v povojnih desetletjih v veliki meri kupljeni z nesvobodo druge polovice celine.