Življenje je sestavljeno iz veliko majhnih trenutkov. Lahko doživiš res lepe trenutke, drugič si v težkem položaju. Poznam tudi trenutke, v katerih sta si veselje in žalost, zmaga in izguba, moč in nemoč zelo blizu. Včasih, ko sem doživel čudovit, lep trenutek, uspešen izpit, osebno zmago, je sledila faza izčrpanosti, žalosti, nemoči. Ko berem Sveto pismo, ugotovim, da takih občutkov nimam le jaz.
Nestorjeva kronika, ki jo je v Moskvi odkril baron Žiga (Sigismund) Herberstein, ki je kot diplomat služboval pod nemškimi cesarji Maksimilijanom I., Karlom V. in Ferdinandom I., med letoma 1517 in 1526 pa je dvakrat obiskal Rusijo, pripoveduje tudi o Slovencih.
Proletarski internacionalizem, ki je bil temeljni kamen komunističnih držav, je danes nadomeščen z internacionalizmom vere v človekove pravice po meri zahodne (jedrne) Evrope. Gorje državi, ki si upa podvomiti o dogmah, ki jih oznanjajo bruseljski samooklicani napredni misijonarji, komisarji in naduti birokrati ter seveda medijski lakaji.
Bil je večer novega začetka, ko je bila posajena lipa. Potem pa jutro in besede, ki si jih ne želiš slišati, kaj šele doživeti: »Vojna!« Kako je bilo mogoče razmeti besede: »Pri nas je vojna!« če pa smo ves večer prej peli in sadili drevesa?
Slovenija je dosegla svojo popolno samostojnost, brez kakršnekoli odvisnosti od kogarkoli, svojo popolno samostojnost ji je uspelo doseči po poti razdružitve, ki je mednarodno priznan način delitve države.
Sebičnost ne ustvarja častnih stvari, ustvarjalna je samo predanost in povezanost ljudi, ki imajo zvesto in pogumno srce. Takšnim se moramo zahvaliti za našo državo. Bog živi Slovenijo in na zdravje vsem srčnim ljudem!
Visoko nad Podvolovljekom, v Kamniško Savinjskih Alpah leži planina Ravne. Do nje se pripeljemo po dobrih desetih kilometrov po pobočjih Dleskovške planote. Od planine Ravne je treba peš.
Prvo Marijino prikazovanje se je zgodilo točno deset let pred dnem, ko je slovenski parlament tik pred iztekom šestmesečnega roka po plebiscitu udejanjil voljo ljudstva, republiški organi pa so v naglici »Gospodovega mimohoda« prevzeli efektivno oblast, še preden bi jim to lahko preprečilo kakšno neprijetno presenečenje.
Črni panter se je v času osamosvojitvene medijsko-politične kampanje pogosto pojavljal v javnosti. Med vidnejšimi ga je uporabljalo domoljubno gibanje SAMO (Gibanje za odcepitev Slovenije od Jugoslavije) ter manjša prostovoljna enota, imenovana Slovenska garda.
Socialisti vseh vrst obljubljajo, da ko bodo oni prišli na oblast, bodo ustvarili raj na Zemlji za vse, ko pridejo na oblast, pa ustvarijo za veliko večino pekel na Zemlji. Samo nekateri izbranci, socialisti iz njihovih vrst pa uživajo nekaj časa raj, dokler večine ne dohiti zgodovina.
Iz neprestane defenzive, v katero nas potiskajo tviti in včasih premalo domišljene odločitve, je treba preiti v ofenzivo pozitivne zgodbe, ki je jasna, a mora v njej biti nekaj za vse, “ki dobro v srcu mislijo”. Govorica Vlade mora biti kremžarsko jasna in dostojanstvena, živeti v resnici, a mora tudi nagovarjati drugi pol.
Dr. Marko Kremžar je eden tistih redkih Slovencev, ki jim je bilo dano preživeti najtežje trenutke slovenske zgodovine – nato pa razviti izpolnjeno in ustvarjalno življenje misleca, šolnika, pisatelja in politika, življenje ene osrednjih osebnosti slovenske politične emigracije, iz katerega so prejemali in bodo še zajemali številni Slovenci po svetu in doma.
Poglaviten cilj poosamosvojitvenih prizadevanj za prikrivanje resničnih vzrokov slovenske osamosvojitve sta zaščita in varovanje nekdanjega totalitarnega komunističnega režima in privatizacijskih pridobitev njegovih nosilcev, ki jih lahko obdržijo zgolj in samo v razmerah demokratičnega primanjkljaja in nepravne države.
Društvo Demos na Kamniškem, ki je izdalo zbornik Demos na Domžalskem, je s svojimi dosežki svetilnik, po katerem bi si morali vzeti mero vsi, ki dvomijo o umestnosti nadaljnjih prizadevanj in investicij v ureditev muzeja slovenske osvoboditve in osamosvojitve.
Z upanjem nas lahko navdaja sporočilo posrečene grafične podobe slovenskega predsedovanja Evropski zvezi. Sedem zlatih zvezd nad silhueto Triglava po razlagi vlade predstavlja sedmo kitico Prešernove Zdravljice, torej himno naše države, ki vabi k življenju, mirnemu sobivanju vseh narodov in svobodi vsakega človeka.
Mar ne bi Slovenija v tem zgodovinsko usodnem trenutku izkoristila edinstvene priložnosti in postavila regionalno povezovanje na osrednje mesto tokratnega zasedanja Sveta Evrope pri nas?
Joco Žnidaršič je tudi spodobno vprašal novo slovensko oblast – prek Ludvika Toplaka Franceta Bučarja – kakšno slovensko zastavo naj fotografirajo na Triglavu. In so nastale imenitne fotografije slovenske trobojnice brez zvezde.
Kot javnost smo preveč tolerantni, da to dopuščamo. In vsakič znova nam zato prodajajo nove obraze, ki jih ne potrebujemo. Potrebujemo pa nov način vodenja politike.
Nekoliko nenavadno se mi zdi, da lahko ti dobrohotni plakati, ki ponujajo pomoč, izzovejo tako močne reakcije. Po drugi strani pa se skušam vživeti v te ljudi – in se z lahkoto. Zapise in izlive na plakatih razumem kot krik na pomoč.
Ob 30. obletnici samostojne slovenske države bomo Slovenci doma in po svetu vnovič ustvarili verigo molitve in posta za domovino, letos pod geslom K skupnemu Izviru.