Že nekaj časa na zunanjosti cerkve sv. Jožefa v Ljubljani visita plakata, ki ženskam in moškim v stiski, povezani z nosečnostjo, sporočata, kam se lahko obrnejo po pomoč. Prvi nosečnicam v stiski sporoča, da splav ni edina rešitev, pripisane pa so številke, kam lahko pokličejo. Drugi sporoča ženskam in tudi moškim, ki doživljajo stisko in bolečino zaradi splava, da obstaja upanje, ponuja informacije o duhovnih vajah Rahelin vinograd ter jih vabi k udeležbi na njih.
Že pred letom so plakati nekoga zmotili, da je posprejal telefonske številke, spodaj pa pripisal: »Ženska izbira.« Telefonske številke smo znova napisali z rumeno barvo, plakata pa sta letos spet nekoga zmotila. Tokrat so se skrunjenja fasade cerkve in uničevanja plakatov lotili še temeljiteje.
Zdaj niso le številke presprejane, ampak so dodani žaljivi pripisi in simboli
Letos so telefonske številke še bolj dosledno presprejane. Na plakatih in cerkveni fasadi so zelo žaljivi pripisi, ki s seksualnimi vsebinami žalijo verske simbole in Marijo, obogateni so tudi s podobami spolnih organov. Pri vernih ljudeh lahko pogled na plakata sprva prebudi ogorčenje in jezo. Zanimivo pa je, da smo ravno na današnji dan pri maši spodbujeni z besedami evangelija: »Ljubite svoje sovražnike in molite za tiste, ki vas preganjajo, da boste otroci vašega Očeta, ki je v nebesih« (Mt 5,43–44). Dejanje in evangelij nas torej vabita h globljemu razmisleku.
Tomaž Mikuš, rektor cerkve sv. Jožefa, duhovni voditelj duhovih vaj Rahelin vinograd in tudi občasni sodelavec Zavoda ŽIV!M, je v komentarju na Facebooku pripisal: »Še en izliv sovraštva in nestrpnosti do kristjanov in drugače mislečih. Molimo zanje, saj so bolne osebe, bolne od sovraštva, bolnega mišljenja in prepričanja. Bog, obvaruj nas pred jezo in nam pomagaj izkazati tej/tem osebi/am tako strpnost, sočutje in potrpljenje, kot bi to izkazali bolnim osebam. Bog, povrni jim zdravo pamet.«
Najprej presenečenje in ogorčenje, a se je po premisleku mogoče vživeti v storilce
Nekoliko nenavadno se mi zdi, da lahko ti dobrohotni plakati, ki ponujajo pomoč, izzovejo tako močne reakcije. Plakati ne govorijo o tem, da bi želeli prepovedati splav ali da kdorkoli obsoja tistega, ki ga je naredil. Samo sporočajo, da če si v stiski – obstajata pomoč in rešitev. Uničenje plakatov je pravzaprav največja škoda za tiste, ki iščejo pomoč in jo bodo teže našli, dokler plakatov ne popravimo.
Po drugi strani pa se skušam vživeti v te ljudi – in se z lahkoto. Tudi sama sem že doživela, da je oseba, ki je sprva nastopila burno in z jezo zaradi omenjanja zanjo občutljive tematike, kmalu postala mirna in zaupljiva, ko je doživela sočutje in ponujeno pomoč. Pravzaprav sem tudi sama že bila ta oseba, ki je sprva kričala, pa sem bila zaradi krotkega odziva premagana in bila pripravljena pogledati v svoje najgloblje rane in grehe. Zapise in izlive na plakatih razumem kot krik na pomoč. Ker teh ljudi ne poznam niti ne vem, ali jih bom kdaj srečala, jim danes lahko ponudim neobsojanje in molitev.
Stiska zaradi nosečnosti je običajno povezana z ranjeno spolnostjo
Sporočilo piscev sporočil na plakatih razumem tudi simbolično. Kot bi nas želeli opomniti, da se stiska v povezavi z nosečnostjo ne zgodi sama na sebi. Vedno je povezana z ranjeno spolnostjo, ki je z besedami in simboli večkrat omenjena. In mislim, da imajo zelo prav. Tudi na tem področju obstaja pomoč.
Plakate bomo popravili. Fasado prebarvali. Pomoč bomo še vedno ponujali in svet se bo vrtel naprej. Na svetu je še ogromno ranjenih in jeznih ljudi in morda bodo plakati še kdaj koga zmotili. Konec koncev količina porabljene barve ni tako pomembna, če je le sredstvo za našo komunikacijo. Pomembno je, da se nadaljuje pot odrešenja, da ostaja sporočilo upanja.
Foto: Facebook profil Tomaža Mikuša
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.