Poglaviten cilj poosamosvojitvenih prizadevanj za prikrivanje resničnih vzrokov slovenske osamosvojitve sta zaščita in varovanje nekdanjega totalitarnega komunističnega režima in privatizacijskih pridobitev njegovih nosilcev, ki jih lahko obdržijo zgolj in samo v razmerah demokratičnega primanjkljaja in nepravne države. Poglavitno orožje v teh prizadevanjih so šolstvo in sodstvo ter veliki mediji na čelu z RTVS.
V teh dneh, v resnici pa že ves čas po osamosvojitvi se vrstijo razmišljanja o vzrokih slovenske osamosvojitve. Bolj kot neznanje in neumnost nas morajo strašiti napori za prikrivanje resničnih vzrokov. Še zlasti, ker uspeha ne gre podcenjevati. Podlaga za prikrivanje je zanikanje praktično vse slovenske zgodovine in slovenskega naroda kot takega.
Prikrivanje resničnih vzrokov slovenske osamosvojitve in njeno omalovaževanje
Ni skrivnost, da obstaja odmevna skupina akademsko izobraženih zgodovinarjev, ki trdijo, da smo Slovenci izmišljotina 19. stoletja, da nas pravzaprav prej ni bilo, ali da si nas je izmislil Primož Trubar. Najbolj jih moti, če starejšo zgodovino povezujemo s Karantanijo. Karantanci naj bi bili samostojen narod, ne prebivalci Karantanije, ki smo jih neznano kdaj slovenizirali. Ne smemo jih povezovati tudi zato, ker naj nekdanje Karantanije ne bi bilo v sedanji Republiki Sloveniji, kar ni res. To bi seveda pomenilo, da se ne smemo razburjati zaradi koroškega plebiscita 10. oktobra 1920.
Po njihovem načelnem »globoko znanstvenem stališču« naj bi bila Jugoslavija trajna potreba in cilj Slovencev. Brez prve ali druge bi že zdavnaj izginili iz zgodovine. Druga neumnost je, da se moramo za vse zahvaliti partizanskemu boju. Če ne bi bilo njih, bi bili še vedno pod italijansko in nemško okupacijo. Fašizem in nacizem so zrušili slovenski partizani! Nadgradnja obeh trditev pa je ta, da smo se odcepili zaradi srbskega nacionalizma, ki ga je poosebljal Slobodan Milošević. Slovenci so z izstopom pokazali svojo trajno uporniško naravo, ki se vleče od kmečkih uporov in NOB do današnjih časov, ko se je treba upreti diktaturi in fašizmu Janeza Janše. Zavračati take trditve in nazore bi pomenilo spustiti se na raven najbolj primitivne politike. Dejstvo, da se pojavljajo na visokih položajih v Sloveniji, je samo vzrok za veliko zaskrbljenost o duševnem zdravju Slovencev.
Prikrivanje resničnih vzrokov slovenske osamosvojitve je prva in temeljna značilnost potvarjanja zgodovine.
Dejstvo je, da si večina ljudi želi lastne družine. Vedno so bile in bodo izjeme, ki so bogastvo vsake družbe. Ne sme pa biti manjšinskega terorja nad večino, kot ga demonstrirajo razni ponosni paradniki. Tudi za vsak normalen narod je najbolj naravno stanje lastna država. Slovenci do nje zaradi različnih vzrokov, tudi po lastni krivdi, dolgo nismo prišli. Zadnji moment, ko nam je že zvonil beograjski navček, je prišlo do kolizije med zunanjimi in notranjimi političnimi razmerami, ki so za take velike, v bistvu mednarodne prelome, temeljni predpogoj. Pravi čas so se na pravem mestu in v pravem trenutku našli ljudje, osamosvojitelji, ki so to izpeljali. Zanikanje vloge in dela izstopajočih posameznikov v smislu: »Vsi smo osamosvojitelji,« je prva in temeljna značilnost potvarjanja zgodovine.
Komunistični totalitarizem je bil ključni razlog osamosvojitve
Izpostavljanje Miloševića in srbskega nacionalizma kot ključnega krivca osamosvojitve ni samo prikrivanje smrtnega jugoslovanskega okvirja, katerega cilj je bilo vedno oblikovanje jugoslovanskega naroda, ki ne pomeni le zanikanja slovenskega, ampak predvsem prikrivanje komunističnega totalitarizma. Srbi so med zadnjimi, ki bi jim Slovenci lahko kaj očitali iz zgodovine. Mogoče v okvirih nekdanje Jugoslavije samo še Makedonci nosijo manj krivde. Srbi so bili vedno ponosni na svoje srbstvo. »Vjetar piri, Srbija se širi,« je del njihovega nacionalnega verovanja. Ne nazadnje pa nas Srbi 1918. leta niso prisilili, da pridemo v Jugoslavijo, ampak smo jih mi v to prisili oziroma so nas dobili kot nagrado, ker so bili na zmagoviti strani v prvi svetovni vojni. Podobno je bilo tudi v drugi vojni, ob koncu katere bi bile možnosti za osamosvojitev, če ne bi bilo KPJ.
Poglaviten cilj poosamosvojitvenih prizadevanj za prikrivanje resničnih vzrokov slovenske osamosvojitve sta zaščita in varovanje nekdanjega totalitarnega komunističnega režima in privatizacijskih pridobitev njegovih nosilcev, ki jih lahko obdržijo zgolj in samo v razmerah demokratičnega primanjkljaja in nepravne države. Poglavitno orožje v teh prizadevanjih so šolstvo in sodstvo ter veliki mediji na čelu z RTVS.
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj, ki je danes ogrožen, podprete z donacijo.