V članku »V komisiji za Kučanov spomenik tudi Krkovič« so nas 29. julija 2023 Delova Suzana Kos oziroma urednik Bojan Budja in strici iz ozadja obvestili o tem, kako bo sestavljena komisija za omenjeni spomenik … Beri dalje
Pred leti sem imel priložnost na neki javni prireditvi videti in slišati Saša Hribarja. Višek njegovega nastopa je bil, da se je obregnil v komisijo za zunajsodne poboje, ki jo je takrat vodil dr. Jože … Beri dalje
Spoštovani gospod predsednik Vlade RS, dr. Robert Golob, napovedana ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije, iz katerih bi potem ustvarili nov javni zavod, je sprožila živahne odmeve. Dejansko gre za nadaljevanje spominske … Beri dalje
Sebičnost ne ustvarja častnih stvari, ustvarjalna je samo predanost in povezanost ljudi, ki imajo zvesto in pogumno srce. Takšnim se moramo zahvaliti za našo državo. Bog živi Slovenijo in na zdravje vsem srčnim ljudem!
Poglaviten cilj poosamosvojitvenih prizadevanj za prikrivanje resničnih vzrokov slovenske osamosvojitve sta zaščita in varovanje nekdanjega totalitarnega komunističnega režima in privatizacijskih pridobitev njegovih nosilcev, ki jih lahko obdržijo zgolj in samo v razmerah demokratičnega primanjkljaja in nepravne države.
Lojze Peterle je na Račjem otoku na Brdu izrecno poudaril, da so se vsi predsedniki Demosovih strank na Pučnikovo izrecno vprašanje izrekli za finale osamosvojitve in dokončno prevzeli obvezo za njeno uresničitev.
Izidor Rejc je bil nadvse uspešen direktor med letoma 1966 in 1975. Alpina je bliskovito rasla, tudi njena trgovska mreža. Po ideje so šli k znanim francoskim imenom. Leta 1975 so komunisti povedali, da ni več primeren. Odšel je v Mercator in tam zasedal več direktorskih položajev.
France Bučar je bil pogumna in ustvarjalna slovenska zgodovinska osebnost iz časa Velike generacije, kot jo poimenuje Dimitrij Rupel. Bil je nacionalno zaveden slovenski domoljub, z razpoznavnimi gorenjskimi in bohinjskimi koreninami.
Kmetje in kmetijski strokovnjaki smo odločilno prispevali k uspešnosti dogajanja v letih 1988–1991. Nismo pa verjeli, da se bodo tako korenite spremembe zgodile tako hitro. Slovenci so nam zaupali. Kmetje se nismo bali, ker smo vedeli, da te priložnosti ne smemo izgubiti.
Vsem, ki se s tako vnemo omenjate muzej slovenske osamosvojitve, sprašujete, kaj bo z njim, in zatrjujete, kaj vse je bilo postorjenega, lahko bi se vendar oglasili že prej. Morda ob mojem besedilu v Reporterju … Beri dalje
Natančno pred stotimi leti, torej 14. novembra 1920, je bil v zaselku Grmada v župniji Dobrnič rojen Alojzij Šuštar, poznejši ljubljanski nadškof, kot najstarejši od desetih otrok v kmečki družini. Krščen je bil pri istem krstnem kamnu kot svetniški kandidat, misijonar in škof Friderik Irenej Baraga (1797–1868).
Usoda Nove revije je napovedala, kaj čaka one, ki imajo zaslugo za samostojno slovensko državo. Uničevanje onih, ki jo s svojim znanstvenim delom osmišljajo očitno sporočajo kakšni peklenski načrti potekajo v pripravi na tridesetletnico njenega obstoja. Jo bo dočakala?!
Za rešitev Slovenije ni potrebna enotnost na podlagi odprave idejnih razlik, ampak v enotnosti spoznanja, kaj je za nas najpomembnejše. Kot v letih 1990/91.
Na Pristavi nad Stično so sprejeli zelo pomemben tajni načrt bojne uporabe vojaških enot, združenih z enotami takratne milice (policije). Načrt je predvideval obrambo Slovenije v primeru agresije JLA na Slovenijo. Obrambne ukrepe bi izvedli, če bi JLA hotela na silo preprečiti razglasitev neodvisno državo Slovenijo.