Nestorjeva kronika, ki jo je v Moskvi odkril baron Žiga (Sigismund) Herberstein, ki je kot diplomat služboval pod nemškimi cesarji Maksimilijanom I., Karlom V. in Ferdinandom I., med letoma 1517 in 1526 pa je dvakrat obiskal Rusijo, pripoveduje tudi o Slovencih.
Baron Sigismund Herberstein je bil slovenskega rodu in mu je naš jezik olajšal raziskovanje kronike, tudi pisave, kot sta glagolica in cirilica.
Slovence so nekoč premagali Variagi
V kroniki, ki je pisana v staroslovenskem jeziku in v cirilici, so opisana zgodovinska dejstva, da smo Slovenci ustanovili grad – naselbino Nove Gradnje (Sloviensk) in smo prebivali v okolici Belega jezera (Ilmensko jezero), Lodoškega jezera, Pskova že v začetku IX. stoletja. Tukaj je vladal slovenski knez Gostimisl, ki ga je premagal Rurik iz plemena Variagov. Rurik je od leta 862 dalje vladal celotnemu temu ozemlju, ki se je od takrat naprej imenovalo Velika Rusija. Poleg Slovencev je Rurik premagal tudi sosednje kneževine Čudov, Drevljanov, Dregovičev in Polotov. Po tem porazu se je del Slovencev umaknil na ozemlje današnje Poljske, kjer še danes prebivajo njihovi potomci Kašubi, s katerimi nas povezujejo ljudska glasba, noša in običaji. Drugi del potomcev na Poljskem se je imenoval Slovinci. Žal se je nad njimi izvršil genocid, saj so med II. svetovno vojno vsi izginili z obličja zemlje.
Leta 1802 je Nestorjevo kroniko delno prevedel Schlözer, leta 1860 jo je izdal Miklošič
Zaradi političnih pritiskov s strani Rusov in drugih je ta del slovenske zgodovine še zmeraj zamolčan. Zaradi tega Nestorjeva kronika nikoli ni bila prevedena v slovenski jezik. Leta 1802 jo je delno prevedel August Ludwig Schlözer (1735–1809), nemški zgodovinar in pedagog, vendar so njegovi komentarji v nemškem jeziku. Besedilo je prečrkoval v latinico in tako omogočil branje originalnega besedila.
V komentarju je Schlözer zapisal tudi, da je ime knežjega mesta Sloviensk mnogo starejše kot ime Novgorod. To kroniko je objavil Fran Miklošič leta 1860, in sicer v originalni pisavi in z latinskim predgovorom.
Nekaj odlomkov iz kronike
Nestorjeva kronika se prične z opisovanjem stvarjenja sveta in opisom vseh Jafetovih potomcev. V nadaljevanju navajam nekaj najpomembnejših zgodovinskih podatkov oziroma dogodkov iz Schlözerjevega prevoda, ki se tičejo Slovencev.
Na strani 66: Od početka dveh jezikov je jezik Slovenesk, od plemena Jafeta, imenovani Nortzi (Norici), ki so Slovenie (v originalu je zapisano Noriki). Po mnogih letih se selijo Sloveni ob Donavi, kjer je danes ogrska in bolgarska zemlja (misli se IX. stoletje).
Na strani 83/4: Slovieneše (Slovenci) pridejo iz Dunaja (Donave) k jezeru Ilmera in ga poimenujejo s svojim imenom (Belo jezero). Tu sezidajo grad z imenom NovGrad in ustoličijo starešino Gostomisla. In tako se razširi slovenski jezik, ki ga imenujemo »slovenskaja gramota« (v originalnem zapisu »Slovenskata gramata).
Na strani 105: Vsak rod ima svojo kneževino Drevljani Drgoviči, Polotje in Sloviene v Novie Gorodie.
Na strani 109: Sloveni imajo oblast v Novogradu Velikago in Pskovu. Ko pride Rurik od Variagov, premaga in uniči Slovenʾ imenovano. Od takrat dalje se prične imenovati Rusija Velika država (od leta 862).
Schlözer ni prevedel 20. poglavja, kjer več piše o knezu Koclju
Schlözer je v tej kroniki (letopisu) navedel za vsako poglavje številne starejše in takratne zgodovinske pisce. Iz njegovega prevoda je razvidno, da je sodeloval v večini z Rusi in je zato njegov prevod usmerjen bolj v ruščino, ki se zaradi tega razlikuje od originalnega teksta. Vredno omembe je še, da Schlözer ni omenil – prevedel niti komentiral XX. poglavja, v katerem je v originalu zapisano, da so slovenski knezi Rastislav, Svetopolk in Kocelj stopili v stik s takratnim ruskim carjem Mihailom. Tu je obširneje predstavljen tudi slovenski knez Kocelj, ki je prisrčno sprejel slovenska brata Konstantina (Ciril) in Metoda. Pomemben podatek je, da se že na začetku stvarjenja sveta omenjata samo dva naroda iz debla Slovenov, to so Slovenci in Rusi, kar nakazuje na velike razlike med temi narodi.
Na koncu lahko rečem, da zavojevalci s silo dušijo poročila o dogajanjih, ki so zanje neprijetna, tako spremenijo tok zgodovine in izbrišejo obstoj naroda.
VERBA VOLANT, SCRIPTA MANENT. (Besede odletijo, napisano ostane.) VERITATEM DIES APERIT. (Čas odkrije resnico.)
