Leto 2014 je bilo in je še v znamenju stoletnice začetka prve svetovne vojne. V Belgiji so jo obeležili že v začetku letošnjega leta. V mesecu januarju je namreč potekal izbor za mis Belgije. Takrat še rjavolasa danes pa svetlolasa lepotica Cindy Sabbe je na tekmovanju dobila vprašanje, za katerega je voditelj dejal, da je izredno lahko: »Kdaj se je začela prva svetovna vojna?« Po nekajsekundnem razmisleku je odgovorila: »Pred desetimi leti.« Bolj imenitnega uvoda v stoto obletnico »velike vojne« si pač nismo mogli zaželeti. To mislim čisto resno, brez sarkazma.
In Slovenija, se zdi, ni na nobeni časovni premici. Nismo na poti k nobenemu cilju. Nikamor ne gremo naprej. Naš čas je cikličen. Krožimo. Živimo Groundhog day. To je tisti film, ko se glavni junak vsako jutro zbudi v isti dan. In se počasi, počasi uči, kako bi osvojil žensko srce. Vsak dan isti dan. Vsako leto isto leto.
Kongres osvoboditve je za nami. Tako so v Novi Sloveniji poimenovali napovedano zmago Ljudmile Novak prejšnji konec tedna na Vrhniki. Tako so napetosti, ki so se stopnjevale že približno dve leti, dosegle svoj višek. Tema, jasno: Janšev (domnevni) monopol nad desnosredinskim političnim spektrom v Sloveniji. Ja, tako. Čeprav je bil kongres Nove Slovenije, je bil na Vrhniki vseskozi v duhu prisoten tudi SDS. Ali vsaj Janez Janša.
Ko je besed veliko, iskrenosti pa malo Le kdo si ne želi obiskati Slovenije? Prejšnji teden je bil v Ljubljani podpredsednik kitajske vlade Wang Jang. Kitajska je že več let skupaj z ZDA vodilna ekonomska … Beri dalje
Danes je tako liberalizem, kakor tudi neoliberalizem (čeprav mi še nihče ni razložil, kaj bi moglo biti na liberalizmu novega) zbirni pojem za preprostejše duhove, kako razložiti ta svet in svoje slabo počutje v njem. Kdor meni, da je (neo)liberalizem kriv za nesreče sveta, lahko hitro naredi preizkus, ali je to res, če se preprosto vpraša, kaj pa bi bilo nasprotje tega pojava in kakšne posledice bi to nasprotje imelo?
Vtisi iz 8. kongresa NSI na Vrhniki. 2. del. Hojs: Ne osvobojeni od SDS, boljši od SDS moramo biti Polurni govor protikandidata Ljudmili Novak Aleša Hojsa (podpirajo ga še Mojca Kucler Dolinar, Anton Kokalj, Lidija … Beri dalje
Cenim prizadevanja vseh, ki si javno prizadevajo za »pokop mrtvih«, tudi tistih, ki so jih državne oblasti pobile po končani 2. sv. vojni. Strinjam se s predlogom Jožeta Dežmana, da bi v Sloveniji morali poskrbeti … Beri dalje
Josepha A. Mussomelija slovenski javnosti ni potrebno posebej predstavljati, saj zna v javnosti to zelo dobro početi kar sam. Njegova dejanja in izjave vedno vzbudijo veliko pozornosti. Nekateri se zgražajo, drugi mu pritrjujejo, ravnodušnih ni. Ko je prišel v Slovenijo, se mu ni sanjalo, kam je prišel.
Vtisi iz 8. kongresa NSI na Vrhniki. 1. del. Vodja spletnega portala Časnik.si me je prosil, naj popišem dogajanje na kongresu. Veselil sem se predvsem poslušanja odličnega in morda najboljšega slovenskega ekonomista dr. Janeza Šušteršiča, … Beri dalje
Za hip sem kolebal, ali naj si na spletu kupim Delov pogovor s predsednico Nove Slovenije, nazadnje pa mi je zadoščal njegov naslov Stanje na slovenski desnici je klavrno. Glede na to, da gre za drugo največjo stranko desnice in sploh eno od dveh strank, ki zastopata demokratične barve v parlamentu, bi smeli oceno upravičeno jemati kot samokritično.
So mehanizmi grešnega kozla, ki delujejo, in so, ki ne delujejo. Dobro načrtovani mehanizmi ne delujejo. Ker so dobro načrtovani. Ker je v njih preveč zavestnega. Taka „dobro načrtovana“ in zato popolnoma neuspešna mehanizma grešnega kozla sta tista, katerih žrtvi sta Janez Janša in Milan Kučan. Ta dva „grešna kozla“ nikakor ne funkcionirata in namesto, da bi Slovenci preko njune „krivde in izgnanstva“ dosegli katarzo in sprostitev napetosti, dosegamo nasprotno.
V petek je tednik Mladina objavil prosti spis zgodovinarja Boža Repeta. Članek je politični pamflet, ki zaničuje vse, kar ni komunistično, predvsem pa katoliški prispevek v naši zgodovini in naš vstop v Evropsko unijo. Manifest pro-komunističnega časa je tako nezgodovinski, da bi se nad takim pisanjem moral zamisliti že urednik tednika, ki dovoli tako objavo, pa tudi profesorski zbor, ki mu avtor pripada.
Za pokongresno Nsi bo pomembno upoštevanje tistih dobrih sto glasov manjšine, ki kljub avtoriteti obuditeljice nekoč že klinično mrtve stranke Novakovi niso naklonili svojega glasu. Ali gre za nezaupnico predsednici ali politiki(kom) pod njenim okriljem – in obratno – so vsi glasovi zanjo res obenem glas za tiste, ki jih je s svojo kandidaturo obvarovala.
Ravnatelj iz Maribora naj bi naredil samomor. Tako smo lahko včeraj slišali v medijih. Cela vesoljna Slovenija ve, za katerega ravnatelja gre, saj so mediji nedolgo tega na dolgo in široko poročali o objavi kočljivega posnetka, na katerem naj bi bil domnevno ta isti ravnatelj in učiteljica matematike. Ta zgodba si je prislužila celo osrednje mesto v enih izmed Odmevov.
Ob vsem preteklem viharju ob pompoznem nastopu in kasnejšem trkanju na prsi naše nekdanje premierke v evropskem parlamentu, sem naletel na podatek o njenem dohodku pred dobrim letom. Zaslužila je okoli 2.600 € neto mesečno. … Beri dalje
Izseljevanje znova postaja tema, mimo katere ne morejo niti največji režimski mediji. Pri tem dosledno izpuščajo poudarek, da se vsi odhajajoči odločajo za razvite države s tržnim gospodarstvom, medtem ko doma navijaško vzbujajo nostalgijo po socializmu. Obenem neprestano namigujejo, kako da sta za tako stanje krivi osamosvojitev Slovenije in demokratična ureditev.
Za zahodne države je značilno, da v dvajsetem stoletju zgradijo mesta mrtvih za žrtve vojn in nasilja. Tudi s tem skušajo vzpostaviti svete prostore skupnosti. S pokopom vseh mrtvih skušajo preseči spore, ki so delile in še delijo skupnost. Kot spominski dan na vse žrtve vojne in nasilja v pobudi Resnica in sočutje predlagamo 24. junij.
V srednje- in vzhodnoevropskih državah, ki se niso odločite za lustracijo, se je prehod iz totalitarizma v demokratično družbo upočasnil oziroma povzročil celo ustavno drsenje nazaj v mladih liberalnih demokracijah. Takšni praksi je vzporedno sledila praksa neformalnih amnestij za kršitve človekovih pravic med nekdanjim režimom. Zaradi tega ni mogoče spregledati kakovostne razlike med državami, ki so popolnoma pretrgale z nekdanjim nedemokratičnim režimom, in tistimi, ki je niso.
Opažam, da se v nekaterih okoljih Karitas že dogaja izjemno pomemben premik od delovanja v smislu ‘tu smo, da vam razdelimo, kar so darovali dobri ljudje’ k ‘tu smo, da vam preko učenja pomagamo iz stiske’. To pa je naporna pot! A to je pot, ki edina pomaga, da človek lahko naredi preskok in se trajno izvleče iz stiske.
Ne morem se delati, da o Stanislavu Zoretu veliko vem. Če bi bil iskren, bi moral skoraj reči, da vem o njem le malo več kot nič. In to kljub temu, da sem v svojih študentskih letih poslušal kar nekaj njegovih pridig. Bilo bi predrzno in oholo, če bi tukaj modroval o tem, kaj vse bo naredil, kaj vse spremenil, katere okostnjake pometal iz omar in katere, Bog ne daj, v njih pustil.