Vtisi iz 8. kongresa NSI na Vrhniki. 2. del.
Hojs: Ne osvobojeni od SDS, boljši od SDS moramo biti
Polurni govor protikandidata Ljudmili Novak Aleša Hojsa (podpirajo ga še Mojca Kucler Dolinar, Anton Kokalj, Lidija Drobnič, dr. Marko Kremžar, Franc Šolar in nekateri drugi vidni posamezniki, ki so ga podprli v posebni izjavi za javnost ter štirje občinski odbori: Horjul, Zreče, Vodice, Polhov Gradec) pa je temeljil na slovenski pomladi. Govor Hojsa je bil vsebinsko bogat. Premišljen, gentelmanski, zelo spoštljiv, a brezizrazen.
Eden lepših retoričnih poudarkov je, da si v NSI nihče ne želi biti Desus, ki ima zagotovljenih vsaj 10%, nekaj ministrov, a prav nič od tega, kar obljublja še ni nikoli naredil. Krščanska demokracija se po Hojsevo mora boriti za dosego rezultatov. Hojs je eden od tistih, ki že od osamosvojitve naprej podpira razvoj demokracije, znotraj stranke pa je po njegovo treba iskati potenciale, izbirati, širiti kadrovski nabor. Ni kronanih prestolonaslednikov, ampak izbor narekuje trg. Notranja demokracija v stranki se mora povečati. Enotnost ni enoumje, ampak povezava širokega nabora različnih idej.
Videl sem torej 4 glavne točke razhajanja med predsednico in protikandidatom:
1. Pomlad je glavni cilj oz. pomlad je mit. Za Hojsa slovenska pomlad nikoli ni in nikoli ne bo mrtva. Slovenska pomlad ni samo en človek. Slovenska pomlad so vrednote, ki smo si jih pred 25 leti zastavili, a, žal, ne uresničili. Saj če se vprašamo: Ali imamo res enake možnosti delovati vpolitiki tisti iz demokratičnega pola in tisti iz tranzicije? Ali res ključno vlogo pri zaposlovanju igra znanje in sposobnosti kandidatov? Ali so res naši otroci drugačni od otrok Zanoškarja, Janše, Türka, Jankovića? Ali se res nekateri otroci rodijo že z geni za diplomacijo, drugi pa ne?
2. Pravosodje je eden ključnih sistemov delovanja družbe. Hojsa moti, da stranka v javnosti ne nastopa velikokrat s stališči do pravosodja, sodstva ne kritizira, kaj šele spreminja z zakonodajo. Hojs želi volivcem stranke pojasniti, kakšen je naš program do pravosodja. Ne strinja se z »ni potrebno kritizirati pravosodja«. Pravi: »Predlagal sem številne spremembe v zakonodaji glede stečajev, pobeglega Zavašnika, preveritev sodnih odločb o trajnih mandatih sodnikov. Stranki se nič ni zdelo pomembno. Ni nikoli prišlo na vrsto.«
3. Za gospodarski program ocenjuje, da je po mnenju njegovih predhodnikov ključna blagovna znamka stranke. Strinja se, da ni neoliberalen, saj ga je sam začenjal postavljati v gospodarskem klubu stranke. Hojsu ni všeč prezentacija programa in izločanje nekaterih področij. Kako so ga razumeli naši volivci? Namesto družinskih podjetnikov naše stranke, smo jim ob bok postavili neoliberalnega teoretika Pezdirja. Neoliberalni program ni program krščanske demokratske stranke. Manjka pošteno okolje in podjetniki z integriteto. Za krščanske demokrate je značilen socialno – tržni program: »Pošteno plačilo za pošteno delo.« Nesprejemljivo je brezplačno delo v javnem sektorju. Nujno je odpreti javna naročila najširšemu krogu podjetnikov. Treba se je pogovoriti o pokojninah, ki bodo vsaj delno vezane na število otrok. Lahko bi branili nizke plače medicinskih sester, vojakov. Le odvetnikom, notarjem in stečajnim upraviteljem je visoka cena dela že vnaprej določena, večina delavcev pa se konkurenčno bori za zelo nizke plače. Največji zaslužkarji na račun davkoplačevalskega denarja so številni profesorji prava in ekonomije, ki od javnega sektorja dobivajo neprimerno veliko denarja in neverjetno služijo. Zgolj naročajo in dražijo javno upravo. Zagotovo so možnosti, da se delavca lažje odpusti in lažje najame in ob tem socialno zavaruje.
4. Od koga se osvobajamo? Osvobajanje od pomladi? Ko smo izpadli iz parlamenta, so izstopali iz stranke na ključne pozicije gospodarstva postavljeni kadri in Bajuk je slišal takrat upravičene kritike. Leta 2012 je zanimanje za vrednote krščanske demokracije spet skokovito naraslo. A po padcu vlade so taisti vrednotarji pobegnili, ker so se bali, da ne bi izgubili položaja ali posla. Ne osvobojeni od SDS, boljši od SDS moramo biti. Nisi pa boljši, če zgolj jokaš in stokaš. Kako čakaš nov napad. Boljši si, ko priznaš svoje napake in se opravičiš in ko te volivci izberejo. Osvobajali so nas že mnogi, a večinoma z manipulativnim ozadjem.
Mojca Kucler Dolinar: “Je smer prava?”
Mojca Kucler Dolinar je imela dober vsebinski in retoričen nastop. Delegatom je postavila dve vprašanji: eno za nazaj in eno za naprej.
Citiram: »Za nazaj se vprašajmo o delovanju NSi v zadnjih dveh letih in v tej povezavi se sprašujem: ali je bilo potrebno razburjati pretežni del našega članstva z glasovanjem glede pokojnine o prvemu stricu iz ozadja (kot je bilo danes že rečeno), s koketiranjem s preračunljivo Državljansko listo, z izjavami glede preteklosti ter goreče zagovarjati vladni arhivski zakon. Po moji oceni tega nikakor ni bilo treba. Včasih se mi je pravzaprav zazdelo, kot da je to preizkušanje, do kod bodo člani zdržali. Tudi zato, ker omenjena dejanja, razen privilegirane pokojnine, niso imele prav nobenega vpliva na gospodarski program, ki smo ga predstavljali pred volitvami. Izpostavljena ravnanja, za katera se je odločilo del ožjega vodstva NSi, ne vodstvo katere druge stranke in so povzročila ogorčenje med našimi člani, nikakor niso dejanja v korist Nsi.«
Citiram še drugo vprašanje: »Sledi vprašanje o prihodnosti. Najprej, nehajmo preizkušati lastne člane in volivce Nsi na način kot smo jih doslej. To pričakujem od novega predsednika in od obstoječe poslanske skupine. Hodniki državnega zbora so lahko prijetna skušnjava za sklepanje kompromisov, vendar – pozor! – ti morajo pokazati, da imajo za stranko in državo vidno korist.«
Zaključila je, da so po njeno bili številni v stranki preslišani, odmaknjeni na stran. Pričakuje, da bo izvoljeno vodstvo združevalo vse različne poglede v stranki.
“Hočejo nas pokopati, a ne vedo, da smo semena!”
Med ostalimi govori so mi bili izstopajoči še govor NSi-jevega ministra v senci za Socialo (C. Uršiča), ki je ostro poudaril, da “kdor pravi, da je naš novi program neoliberalni, ta našega programa ne pozna”, ter začel naštevati vse socialne ukrepe. Temelj sociale pa je, da ima človek delo in si sam pomaga, za kar pa Slovenija potrebuje močno podjetništvo in tekmovalno gospodarstvo. Glavni poudarek našega programa pa je družina, ki je temelj družbe.
Izpostavljam tudi kratek govor predsednika Gospodarskega kluba NSI, nekdanjega managerja, Milana Matosa, ki je zgoščeno povedal, da je v Sloveniji pri ljudeh glavni problem socialistična miselnost in pokazal na posledice. Kriza je vedno hujša in še ni dosegla dna. Citiral je O. Župančiča, Kriza: “Kuj me življenje, kuj! Če sem steklo, se bom zdrobil. Če sem kremen, se bom iskril, če sem zvon, bom zvenel.”
Slovenija se ne želi spremeniti. Ob hudi bolezni jemlje aspirine in praznoverno upa, da se bo kaj izboljšalo. Slovenija ne ljubi resnice, živi v laži in v svetu utvar. Spreneveda se. Bojimo se sprememb. Preveč ljudi želi živeti v inkubatorju samoupravnega socializma. Bolje nam je v čredi. Hočemo vsemogočnega vodjo. Namesto, da bi ustvarjali in si pri tem pomagali, se ves čas samo prepiramo, kako bomo delili, razdeljevali. Potrebujemo svobodni trg in pravno državo. Imamo pa večino ljudi, ki so pohabljeni, prezaščiteni, neodgovorni in nepodjetni. Potrebujemo ljudi, ki bodo osebno odgovorni in bodo prevzemali osebne pobude v gospodarstvu. Med imeti in biti je izrazito neravnovesje. “Hočejo nas pokopati, a ne vedo, da smo semena!”
Nastopa sociologa Vehovarja in ekonomista Šušteršiča
Dr. Urban Vehovar je poudaril, da se Slovenija slabo odziva na globalizacijo, kjer ne samo podjetja, ampak tudi države tekmujejo na trgu. Slovenija je že dolgo v krizi in še dolgo bo zaradi socialistične miselnosti ljudi. Mi še vedno vztrajamo v socializmu, kriza bo trajala še vsaj 10 let in bo vedno hujša. Dr. Vehovar NSI iskreno podpira, ker »vi ste neokuženi s koristolovci in z interesnimi skupinami, ki v Sloveniji zlorabljajo in vodijo politike« in samo v NSI vidi možnost, za gradnjo alternative, »da z malim začnete graditi za Slovenijo boljšo pot.«
Dr. Janez Šušteršič se je kongresa udeležval kot strokovnjak in ne podpornik stranke. Njegov nastop je temeljil na treh točkah:
1. Bančni sektor: če bi uspeli obe državni banki prodati, bi bilo polovico stvari rešenih Obe banki sta bankomat za politično privilegirane gospodarstvenike.
2. Podjetniški sektor: podjetja so tako prezadolžena, da jim nihče ne upa več posojati. Neuspešni lastniki jih držijo za vrat. Morala pa se bodo lastniško prestrukturirati, vanje bomo morali spustiti strateške lastnike.
3. Izboljšava poslovnega okolja: na to danes pozabljamo, a je nujno, da lahko gospodarstvo zacveti in začne odpirati nova delovna mesta. Zmanjšati moramo davke na plače, zmanjšati birokratske ovire.
S tem zaključujem vsebinsko poročilo o nedavnem kongresu Nsi. Naj omenim, da je med kongresom potekala tudi solidarna akcija zbiranja sredstev za poplavljeno Loško dolino, s katero je NSI zbrala skoraj 2.000 € sredstev.
Pripis uredništva: Govori nekaterih izbranih govorcev na kongresu so objavljeni na spletni strani NSi, govor Mojce Kucler Dolinar pa objavljamo na naši spletni strani.
