Ko sem zadnje dni vinotoka na družbenih omrežjih (X – Twitter in Facebook) objavil nekaj odlomkov iz Pisma članom predsednika Nove Slovenije, sem dobil na stotine odzivov, predvsem tudi (zelo) negativnih. Ker se držim svoje načelne zaveze, sem kot skupni odgovor objavil: »Če bi pa kdo rad z menoj o tem kaj polemiziral, naj se najprej predstavi z imenom in priimkom! Z anonimneži ne komuniciram!« Dopolnil me je še Novica Mihajlović: »To je osnova za normalno debato, da se sogovorniki ne skrivajo za izmišljenimi imeni in kraticami. Predmet debate je pri tem pričakovanju irelevanten.«
Kot pričakovano, sem tudi na to dobil odgovor: »Tudi anonimneži in vsi normalni ljudje ne komunicirajo z izdajalci mrhovinarji ala nsi tomažiććććć«. Ker pa bi rad tudi tem ljudem, ki sicer imajo veliko željo po političnih diskusijah, malo utemeljil in pojasnil, zakaj se strinjam z vsem, kar je zapisal Matej Tonin, sem se odločil, da napišem ta članek.
Po temeljitem premisleku ugotavljam, da je za mnoge strastne člane in privržence SDS problematičen predvsem naslednji del Toninovega pisma: »Ne preseneča pa nas, da so se pri nas oglasili tudi prijatelji z »naše« strani in nam grozili, da moramo preklicati izjavo, da ne bomo več podprli Janše za predsednika vlade, drugače nas bodo zmleli. Naša izjava glede Janše ni bila nikoli čustvena, ampak razumska. Po tem katastrofalnem mandatu Golobove vlade si še enega mandata levičarjev ne moremo več privoščiti, zato je ključno, da že danes postavimo temelje prihodnje desnosredinske vlade.« Jaz bi temu dodal še: »Skrajni čas je že, da se v Sloveniji pospeši zaključek tranzicije!«
Vsi se zaveda(j)(m)o, da desnica na naslednjih volitvah (še) ne more zmagati in sama doseči potrebne bistvene spremembe, posebno še, če je razklana in med seboj sprta. Kot popolnoma nerealno ocenjujem(o) možnost, da bi zmagala sama stranka SDS, zato bi bila nujna koalicija z NSi in SLS.
In se vse spet začne in konča, tako kot že 35 let, pri Janezu Janši! Člani SDS so prepričani, da ni nobene druge možnosti za zmago desnice kot z njim na čelu, seveda tudi kot mandatarjem nove vlade. Pri Novi Sloveniji pa mislimo, da bi desnica imela več možnosti s kakšnim drugim mandatarjem in kasneje s predsednikom vlade. Naj takoj poudarim, da nikdar nismo izjavili niti mislili, da ne bi šli v koalicijo s stranko SDS, katero cenimo in ji priznavamo trenutni primat na desnici, že zaradi volilnih rezultatov.
In zakaj ne z Janšo na čelu koalicije in vlade? Razlogov je lahko veliko, odvisno od preteklih odnosov ter spominov vsakega posebej, mislim pa, da se moramo pri tem vprašanju omejiti na izkušnje zadnje naše skupne vlade. Ob tem, ko Janezu Janši priznavamo veliko pozitivnih lastnosti glede organiziranja in vodenja vlade, pa mu očitamo tudi precej nepotrebnih, vendar bistvenih napak, ki so posledica njegove impulzivnosti in trme pri vztrajanju na napakah. Objektivno marginalne dileme, kot vprašanje dveh tožilcev in STA, so zaradi nepotrebnega vztrajanja vzbudile odpor ne samo v domači javnosti, ampak predvsem tudi omogočale evropske fantazme o kršenju vladavine prava v Sloveniji.
Sam naj dodam še zadnji povsem neprimeren poziv Janše k množičnemu oboroževanju državljanov Slovenije. Čisto nekaj drugega bi bila reforma obrambnega sistema, vojske in policije (magari dodatne enote teritorialne obrambe, žandarmerije itd.), vendar odločeno in pripravljeno »od zgoraj navzdol« s spremenjeno zakonodajo (ali celo ustavo)! Nepremišljeno je pa za enega sodobnega evropskega politika direktno brez ustreznega zakonskega okvira pozivati državljane »od spodaj navzgor« k nakupovanju orožja!
Ali res ni nobene (realne) možnosti za prihodnjo desnosredinsko vlado? Na prvi pogled, ki prevladuje v negativnih, na začetku omenjenih komentarjih, res ne, saj Janša ne predstavlja le idol ene velike skupine volivcev, ampak tudi izrazito odvrača drugo veliko skupino volivcev.
Kdor pa bi dobro proučil programa strank SDS in NSi, bi takoj videl, da imata, tudi kot članici skupine Evropskih ljudskih strank, zelo veliko skupnega in bi bilo prav škoda, če tega ne bi skupaj izkoristili, zraven pa k sodelovanju povabili še SLS. Zaenkrat pa tudi ta združeni pomladni trojček ne bi zadoščal za prepričljivo zmago na naslednjih volitvah (in s tem na stabilno vladanje), če smo realisti.
Rešitev je možna, če bi namesto desnosredinske iskali desnosredinsko koalicijo!
In se vse spet začne in konča, tako kot že 35 let, pri Janezu Janši!
Če bi Janez Janša prepustil vodenje stranke Anžetu Logarju, bi takoj lahko dobili pomladanski trojček (SDS-NSi-SLS), zraven bi se pa še zelo ojačala sama stranka SDS, katero nekateri ne volijo le zaradi racionalnih in iracionalnih pomislekov glede JJ.
Če bi pomladni trojček zaprosil Boruta Pahorja, naj ustanovi svojo stranko in sklene predvolilno koalicijo z namenom zmagati na volitvah in sestaviti skupno desnosredinsko vlado, bi bila to lahko zmagovita kombinacija! Seveda je veliko vprašanje, če bi Pahor sprejel takšno formulacijo, vendar bi temu lahko rekli tudi velika koalicija, sestavljena iz desne ter zmerno leve politike. Upam, da so tudi naši desni prijatelji že spoznali, da bi bil Pahor lahko tudi ustanovitelj (zbiralnik) neke nove, tako krvavo potrebne, zmerne, če hočete zopet socialnodemokratske, vendar neobremenjene, evropsko usmerjene levice v Sloveniji. S svojim pogumnimi dejanji je kot predsednik Slovenije tudi dokazal, da je za to primeren.
Že vnaprej vem, da bodo moji ideji zelo nasprotovali vsi tisti, ki mislijo, da so v politiki legitimne in za Slovenijo sprejemljive le desne stranke. Ti naj pa še naprej sanjajo v svojih iluzijah …
Da zaključim.
Zmagovita formula in rešitev za Slovenijo bi se lahko glasila:
(SDS-NSi-SLS) + Pahor + Logar.
P.S. Vabim tudi na odzive na mojo prvo predlagano formulo: FORMULA(cija) za SPRAVO
