24. junij kot dan spomina na žrtve vojn in nasilja

oblakova-planina-1
Oblakova planina, foto: Jože Dežman.

Za zahodne države je značilno, da v dvajsetem stoletju zgradijo mesta mrtvih za žrtve vojn in nasilja. Tudi s tem skušajo vzpostaviti svete prostore skupnosti. S pokopom vseh mrtvih skušajo preseči spore, ki so delile in še delijo skupnost.

Američani so uradno začeli skupaj pokopavati poražence in zmagovalce v državljanski vojni pol stoletja po njej. 4. junija 1914 so na pokopališču Arlington postavili spomenik, na katerem so kipi tako severnjakov kot južnjakov. Spomenik je pričal o vojni, posvečen pa je bil miru.

Slovenija in Španija imata v svojih državljanskih vojnah primerljive izgube s tistimi v ameriški državljanski vojni – v vseh treh vojnah je izgubilo življenje okoli dva odstotka prebivalstva. Vendar poražencev, ki jih pobijeta Francova in Titova tiranija, nismo pokopali ne v Sloveniji ne v Španiji. Zato je pokop vseh žrtev prva naloga tako za Španijo kot Slovenijo.

Vsem žrtvam pa se lahko poklonimo tudi drugače. Da pa bi ohranili spomin na žrtve in jih zajeli v nacionalni spomin, se jih ponekod spominjajo na spominske dneve.

V ZDA se vseh žrtev vojn spominjajo na spominski ponedeljek (zadnji v maju) s polaganjem ameriških zastav. V Britanski zvezi držav na spominski dan 11.novembra polagajo znake v obliki makovih cvetov. V Nemčiji je dan žalovanja dve nedelji pred prvo adventno nedeljo in je posvečen vsem žrtvam vojn in nasilja vseh narodov. Simbolni cvet obletniškega spominjanja prve svetovne vojne je v Nemčiji spominčica.

Ko smo se v pobudi Resnica in sočutje pogovarjali o spominskih dneh, se pridružujemo zbranim pod Lipo sprave, ki 15.junij obhajajo kot dan krivde, odpuščanja in sprave.

Kot spominski dan na vse žrtve vojne in nasilja pa predlagamo 24. junij. Naj bo v Sloveniji dan spomina 24. junija, dan pred dnevom državnosti, posvečen pa je vsem žrtvam vojn in nasilja med prebivalci Slovenije in Slovencev v zamejstvu ter po svetu in vsem žrtvam drugih narodov na slovenskih tleh.

lancovo-4
Lancovo, foto: Jože Dežman.

Način obeleževanja so spominske prireditve, molitve, polaganje slovenskih zastav na grobove, bojišča in morišča.

Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi v 13. členu predpisuje dneve, na katere se zastava izobeša. Med njimi je tudi 25. junij, dan državnosti, določa pa tudi, da se lahko izobesi »tudi na drugih javnih objektih, na stanovanjskih hišah ter na drugih primernih krajih«. 24. junij kot spominski dan bi bil sestavni del praznovanja 25. junija, dneva državnosti. In če sprejmemo vzpostavljanje slovenskega mesta mrtvih kot pomembno državno prizadevanje k spravi in sožitju, potem so kraji spominjanja vseh žrtev, torej njihovi označeni in neoznačeni grobovi in kraji smrti, »drugi primerni kraji«.

Sam sem ob letošnjem dnevu spomina na mrtve šel na Oblakovo planino na Jelovici, kjer je 10. avgusta 1942 še z nekaj partizani padel stric Jože in pa grobišče žrtev povojnega poboja na Lancovem. Priloženi fotografiji nam ilustrirata, kako bi lahko s slovensko zastavo na dan spomina počastili spomin na žrtve.

Vse, ki imate drugačne predloge, pa prosimo, da nam jih posredujete.

Pripis uredništva: Besedilo je predlog oblikovan v sklopu pobude Resnica in sočutje 1945-2015.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.