Izseljevanje znova postaja tema, mimo katere ne morejo niti največji režimski mediji. Pri tem dosledno izpuščajo poudarek, da se vsi odhajajoči odločajo za razvite države s tržnim gospodarstvom, medtem ko doma navijaško vzbujajo nostalgijo po socializmu. Razmere v Sloveniji večinoma razlagajo skrajno negativno in obenem neprestano namigujejo, kako sta za tako stanje krivi osamosvojitev Slovenije in demokratična ureditev.
Resnica je prav nasprotna. Če bi dejansko zapustili socializem in na vseh področjih sprejeli ureditev po vzoru uspešnih držav, se pravi tudi v sodstvu, v medijih, v šolstvu in v gospodarstvu, potem ne bi imeli nobenega razloga, da bi tudi sami ne postali uspešna skupnost. In kadar se človek med svojimi in na svojem počuti dobro, mu na kraj pameti ne pride, da bi svoje zadovoljno življenje zamenjal z mučnim prilagajanjem na tuje okolje.
V ta čas ponovnega izseljevanja in množičnega dela v tujini prihaja med nas knjiga, ki sega sedem desetletij nazaj, ko se je zatiranje svobode sploh začelo in seveda sprožilo največji izseljenski val v slovenski zgodovini. Knjiga nosi naslov Cvetoči klas pelina, saj je prisiljen odhod od doma zato, da si zaradi svoje domoljubne in krščanske naravnanosti rešiš življenje, grenak že sam na sebi. Nepojmljivo tragičnega pa ga je napravilo pobijanje njihovih bližnjih. Ne desetih ali petdesetih. Ne stotih ali petstotih. Pač pa na tisoče – najboljših, mladih. Vendar kot pelin zacveti, tako so tudi Slovenci v taboriščih ustvarili Slovenijo v malem, svobodno Slovenijo, ki do danes v skupnostih po svetu daje zgled, kako bi morali spodbujati čut do slovenstva, znotraj tega pa delavnost, ustvarjalnost, red in odgovornost.
Knjiga vsebuje nad tristo fotografij, obenem pa tudi obširno zgodovinsko študijo, da posnetke potem lažje umestimo v celoto takratnega dogajanja. Zgodovinarji in študentje zatrjujejo, da o tej tematiki v času šolanja ne slišijo ničesar. Posledično tega dela zgodovine tudi v splošni zavesti ni. Le redki o tem slišijo doma, a še ti si težko predstavljajo, kakšnega neverjetnega izbruha življenjskih in ustvarjalnih sil je celo v največji stiski zmožen slovenski človek. Zato: dobrodošlo, trpko, a krasno cvetje!
Pripis uredništva: Besedilo je bilo naprej objavljeno kot uvodnik v revijo Naša luč, ki je mesečnik za Slovence po svetu.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
