Razmislimo o svoji finančni prihodnosti

635137509926434773_pokojninevsplacegraf_636px_130901_tjOb vsem preteklem viharju ob pompoznem nastopu in kasnejšem trkanju na prsi naše nekdanje premierke v evropskem parlamentu, sem naletel na podatek o njenem dohodku pred dobrim letom. Zaslužila je okoli 2.600 € neto mesečno. Vsekakor dohodek vreden odgovornega dela in odgovornega delavca!

Trenutek resnico ob upokojitvi

Bližnji sorodnik se je pred kratkim upokojil. Informativni izračun o višini njegove pokojnine po 40 letih poštenega dela v javni upravi in gospodarskem sektorju ga je soočil s trenutkom resnice. Pokojnina bo znašala 57 % njegove povprečne neto plače. Če upoštevamo še potne stroške, malico in ostale dodatke, bo razlika med zadnjo izplačano plačo in prvo pokojnino realno daleč pod polovico. Oseba, ki je velik del življenja posvetila vzgoji in izobraževanju prihodnjih generacij in bodočih graditeljev slovenske družbe, bo morala tretjino življenja gledati na vsak cent, ki ga bo želela potrošiti! Namesto, da bi razmišljala o potovanjih s svojim zakoncem, o razvajanju vnukov in podobno, za kar med delovno dobo preprosto ni bilo časa.

Poglejmo še malo v slovensko statistiko. Trenutno znaša povprečna neto plača za prvo polletje 999,60 €. Samo 8 % upokojencev prejme višjo pokojnino. Na drugi strani prav toliko ljudi prejema pokojnino celo do ušivih 100 €. Dobrih 60 % upokojencev pa prejema pokojnino nižjo od minimalne neto plače, ki danes znaša okoli 600 €. Pokojnine so torej iz leta v leto nižje.

Kako lahko prihranimo sami

Kaj lahko naredimo sami? Smiselno je samostojno varčevanje, če si to seveda lahko privoščimo. Pogosto lahko sredstva za varčevanje najdemo ob znižanju nepotrebnih stroškov. Te hitro odkrijemo, ko si vsaj 3 mesece redno beležimo vsak izdatek. Na papirju je lažje analizirati, kje so nepotrebni odhodki in bi morda lahko privarčevali kak evro. Privarčujemo lahko tudi, če kupujemo izdelke, ki jih potrebujemo ob akcijah in znižanjih, ki nam jih trgovci ponujajo. Te ni težko odkriti, saj v nabiralnik vsak dan prejmemo kup oglasov. Priporočljivo je seveda, da si zabeležimo po kaj gremo v trgovino in se tega spiska tudi držimo. Se splača! Na tak način lahko preverjeno privarčujemo tudi 50 evrov mesečno ali celo več.

Nenapisano pravilo je, da dajemo od svojega prihodka okoli 10 % vsak mesec na stran. S tem plačamo sebe, svojo prihodnost, kot lastna nagrada za pošteno opravljeno delo. Vzemimo za primer, da varčujemo polovico zneska, ki gre v pokojninsko blagajno od naše plače, torej 120 €. Varčujemo 35 let, redno vsak mesec. Vplačali bi 50.400 €. V tabeli so prikazani različni donosi, ki jih lahko dosegamo pri različnih naložbah. Prihranke bi kot dodatno rento nato porabili v 25 letih.

tabela

K izračunom je smiselno dodati nekaj razlage. Varčevanje za pokojnino je dolgoročno. Vsa dolgoročna varčevanja je nujno vlagati v naložbe, ki imajo višje donose kot je realna inflacija. Iz tega razloga tudi najnižji donos prikazan v tabeli ni primeren za dolgoročno varčevanje. Prikazani zneski so torej izračunani v današnji vrednosti evra, brez upoštevanja inflacije.

Poskrbimo zase

Dejstvo je, da država ne bo poskrbela za finančno samostojnost državljanov. To ji gotovo niti ni v interesu, saj je odvisna od naše nesamostojnosti. Tako tudi ni smiselno gledati pod palec koliko zasluži kdo od prepoznavnih ljudi, pa naj bo to politik, kulturnik ali direktor. Poskrbimo zase! Poskrbimo za svojo finančno neodvisnost sami! Vsekakor je bolje 1 dan v mesecu razmišljati o denarju, o prihrankih, o prihodnosti, kot za denar cel mesec delati.

Pripis uredništva: Marko Kocuvan je neodvisni premoženjski svetovalec.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.

// //