Nepozabna plovba od Laticije do Manausa postreže z vsemi karakteristikami odličnega potovanja začinjenega s pustolovščinami, doživljaji in časom zase.
Ustavno zagotovljena svoboda izobraževanja, kot pojasnjuje pritrdilno ločeno mnenje, po naravi stvari zato izhaja iz posameznikove svobode. Iz svobode, da izbere, v kateri šoli, zasebni ali javni, se bo izobraževal, ne pa iz zakonodajalčeve volje, da namesto njega izbiro opravi sam in ga s tem, četudi posredno, sili k vpisu na javne šole. S tem so v bistvenem ovrženi pomisleki iz odklonilnih ločenih mnenj in mnogih nasprotnikov zasebnega šolstva.
Neprijazno je govoriti o svobodi govora tako kmalu po pokolu novinarjev in nič krivih nakupovalcev v Parizu. Vseeno bom tvegal, da me bo površen ali zadrt bralec označil za sovražnika sodobnih svoboščin ali celo zagovornika … Beri dalje
Novinarji so redkokdaj deležni cenzure, tudi samocenzure je verjetno zelo malo. Novinarjev, ki bi jih oblast želela cenzurirati, skoraj ni več, novinarjev, ki bi se zatekali k samocenzuri, pa tudi več ali manj ni. Večino “cenzorskega” dela je med izobraževalnim procesom že opravila Fakulteta za družbene vede. Ostalo pa naredi še čredni nagon med novinarji.
Mediji in politika so si bili po nedavnem napadu na uredništvo satiričnega tednika Charlie Hebdo enotni, da napad ne zahteva skupnega boja proti veri (islamu), temveč boj proti terorizmu. Pri terorizmu gre za obsežno obliko … Beri dalje
Islamizem je svetovni proces, saj njegovi borci prihajajo iz okoli 100 držav, več tisoč borcev tudi iz držav EU, nekaj tudi iz Slovenije. Pred Božičem, 16. decembra 2014, smo bili priča pokolu 132 nedolžnih otrok … Beri dalje
Pogled, zaskrbljenost in delovanje NSi so usmerjena izrazito v prihodnost, medtem ko je SDS zazrta bolj (predvsem, najprej?) v preteklost. Saj se tudi jaz strinjam, da brez razčiščevanja (očiščenja) preteklosti ni možno graditi obetavne prihodnosti. Se pa očitno razlikujemo (le) v stopnji intenzivnosti, kako daleč nazaj in kako dosledno je treba opraviti s preteklimi grehi.
V dneh po tragediji v Franciji mi je pisal moj sodelavec in prijatelj Yves, še vedno v šoku zaradi nesmiselnega pokola v Parizu. Seveda sem mu izrekel svojo podporo in obsodil nepojmljivi izbruh nasilja; tega … Beri dalje
Pritiski in diskvalifikacije ter pravcate grožnje zagovornikov ubijanja nekoristnih in nezaželenih (kdo spada v ti kategoriji seveda odločajo popolnoma samovoljni tisti, ki se jih hočejo znebiti) na zagovornike življenja in spoštovanja drugega postajajo nevzdržni. Najprej gre za prefinjeno oblikovanje javnega mnenja skozi običajne medijsko-šolske kanale. Čedalje bolj pa se pojavlja tudi zakonodajni pritisk, ki izrecno prepoveduje ugovor vesti zdravnikom.
Da so ljudje ob medijskem poročanju ob referendumu na Hrvaškem zbegani, je jasno, saj mediji govorijo eno, ljudje iz svoje izkušnje doživljajo drugo, svet okoli njih pa je nestabilen. Mediji, katerih vpliv je odločilen, na tak način ustvarjajo neko novo resničnost, ki počasi postaja dejanska resničnost. A za kako dolgo? Iz zgodovine vidimo, da so bile takšne pobude dejansko muhe enodnevnice, ki jih je čas preživel, kar se bo zgodilo tudi tokrat.
Prav bi bilo, da bi tudi svetovni mediji podpirali in zaživeli drugačen koncept svobode govora, kjer v prvi vrsti štejejo odgovornost do obličja drugega, spoštovanje, sočutje in prizadevanje za dobro. Že v sredo, ob izidu nove številke Charlie Hebdo, bomo morda lahko doživeli spremembo. Gérard Biard, pomočnik pokojnega urednika, si želi številke, »ki bi bila, v narekovajih rečeno, normalna.«
Rusija in ruski rubelj doživljata največje pretrese po začetku svetovne gospodarske krize v letu 2008. Inflacija se v Rusiji po statističnih podatkih nahaja pri 11,4 %. Seveda je vprašanje kakšna je realna inflacija, ki jo … Beri dalje
Nenehno spoznavam, da je človekoljubje v Sloveniji očitno prepovedano. Človekoljubje, ki je pogoj demokracije in ravnovesja z zakonitostmi stvarstva in vrednotami. Temeljni vzrok te nečloveškosti je naš barbarski odnos do neupravičeno, brez sodnega postopka, na grozljiv način in v času miru pobitih več kot 100.000 ljudi. Barbarski zato, ker jih nočemo civilizacijsko pokopati in ker nimamo iskrenega obžalovanja do tega genocidnega pomora.
Pred dobrim letom dni decembra so na Hrvaškem imeli referendum o zapisu pomena zakonske zveze v ustavo. Referendumsko vprašanje glede tega je bilo povsem nedvoumno. Pa vendar je bilo iz prispevkov večine medijev videti, kot da tega referenduma ni bilo, ampak, da se je odvijal nek povsem drug referendum.
Trenutek, ko pariške ulice še smrdijo po smodniku in je kri žrtev na stenah uredništva tednika Charlie Hebdo še sveža. Nas pa prevevata globoka žalost in zgroženost spričo nasilnega sovraštva, ki ga širijo zamaskirani napadalci. Poboj novinarjev in policistov, sredi evropskega velemesta in pri belem dnevu, na zavest Evropejcev deluje podobno, kot je napad na Svetovni trgovinski center v New Yorku in na Pentagon deloval na Američane.
Nedavno se je v Sloveniji pojavila peticija z naslovom Preprečite razprodajo, s katero nameravajo njeni pobudniki zaustaviti proces prodajanja državnega deleža v petnajstih podjetij, ki je oziroma še bo stekel. Prodaja nekaterih podjetij je že v sklepni fazi izbora ponudnikov. Po vsebini je peticija ideološki pamflet, v katerem se pobudniki sklicujejo na izvor lastnine in razširjajo strah pred novimi lastniki.
Še je pravica na svetu, je danes zavzdihnil eden od staršev, ki ima otroka na Osnovni šoli Alojzija Šuštarja. Gre za reakcijo ob odločitvi Ustavnega sodišča glede financiranja določenega osnovnošolskega izobraževanja, ki je bilo do zdaj le 85 odstotno. Starši, ki smo vpisali otroke v Osnovno šolo Alojzija Šuštarja, smo že pred vpisom vedeli, da je položaj šoloobveznih učencev v zasebnih šolah v bistvenem primerljiv s položajem šoloobveznih učencev v javnih šolah. Razen v financiranju.
V nedavnem intervjuju je predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina kot največjo nevarnost v Sloveniji izpostavil nasilno rekatolizacijo, se pravi katoliško Cerkev, ki se ji je po vrhu vsega po osamosvojitvi vrnilo premoženje, ki ni bilo nikdar njeno.
Ni problem, da so politiki navadni ljudje. Problem je, če tega ne vidimo in ne upoštevamo. Kako krivično in za državo škodljivo je, če vse politike po dolgem in počez enačimo, obsojamo in preklinjamo. Škodljivo je tudi, če vse politike, ki se prištevajo »našemu« nazorskemu krogu, s slepo dobrohotnostjo hvalimo in kujemo v zvezde. Brez zrele kritičnosti volivcev ni zrele demokracije.
Slovenija je tradicionalno katoliška dežela – izjema je le Prekmurje, ki je spadalo pod madžarski del Avstro-Ogrske. Danes je situacija povsem drugačna: Slovenija sodi v krog držav, kjer je vera šibka. Spremembe v zadnjih desetletjih, predvsem v obdobju samostojne države, kažejo, da se v primerjavi z drugimi državami pomikamo proti najbolj sekulariziranima državama postkomunistične srednje Evrope, bivši Vzhodni Nemčiji in Češki.