Udarila bo »nevidna roka« državnega trošenja. Če s Smithovo nevidno roko mislimo na hipoma prikrite, a na daljši rok pozitivne učinke svobodnega sodelovanja dveh posameznikov, ki vsak zase zadovoljujeta lastne cilje, a sta primorana to početi na način zadovoljevanja medsebojnih ciljev, pa z nevidno roko državnega trošenja mislimo na pest prikritih posledic politik obsežnega državnega trošenja.
Kaj je sploh “levica” v Sloveniji? Nasledniki partije? Saj to ni nikoli bila levica. Partijska nomenklatura se je s privatizacijo prelevila v kapitaliste, ki mečejo delavce na cesto. Kaj pa “desnica”? Mislim, da je tam več trdnih temeljev, ampak kaj, ko so vsi vprek skregani. Na žalost je že tako, da se ljudje največ naučimo iz svojih napak. Morda se bomo naučili tudi demokracije, ampak bojim se, da bo ta šola precej draga.
Upravljanje podjetij v državni lasti z nekaterimi izjemami ni na ustreznem nivoju. Pavšalno zmanjševanje števila zaposlenih in znižanje plač ne izboljšuje kakovosti in učinkovitosti javnega sektorja, ampak je za kakovost in učinkovitost javnega sektorja potrebno uvesti enake pristope upravljanja, kot kažejo domači in tuji zgledi, tudi v naši neposredni bližini.
Država, poimenovana po prvem predsedniku Združenih držav Amerike, Georgu Washingtonu, je vredna obiska, četudi je med popotniki pogosto spregledana. Povsem nenačrtovano smo pristale na potovanju po državi Washington tudi jaz in dve babici. Potovanje za … Beri dalje
Skoraj vedno preživim del poletja v Sloveniji, med letom pa sledim dogajanjem v domovini po internetu, po telefonu in elektronski posti. Seveda se je v zadnjih štiridesetih letih marsikaj spremenilo, saj se je povsod. Zaradi sprememb in zato, ker sem po mnogih letih življenja v Ameriki navajen še nečesa drugega, me zbode v oči marsikaj, kar se mi zdi nenavadno, drugačno, nepričakovano. Tukaj je nekaj takih opažanj.
Slovensko gospodarstvo se nahaja v globoki krizi in ne najde pravega izhoda. To dokazujejo parametri, kot so donosnost, ta je za podjetja v pretežno državni lasti praktično nična, BDP, BDP na zaposlenega in nesprejemljivo število brezposelnih. Na osnovi primerjave slovenskega gospodarstva z gospodarstvi primerljivih držav, Avstrija, Danska, Nizozemska, izstopa velika razlika v lastniški strukturi. Pri nas je neprimerljivo večji delež državne lastnine.
Sem eden tistih, ki se zaveda, kako zelo sta sedanjost in bodočnost odvisna od (nepredelane) preteklosti. Sicer se pa tudi ti v svojem zadnjem pismu vračaš v preteklost, ko govoriš o Demosu in o potrebi oživitve njegovega Duha. Zgodovina je pač učiteljica življenja. Zato tudi jaz podpiram pristop, po katerem naj bi se izognili (osvobodili) dejstev, ki so se v preteklosti izkazala za slaba, in obnovili stvari, ki so se izkazale za dobre.
Zgodovinska odločitev ECB in posledice za Slovenijo Iščete primerno prispodobo za Evropsko unijo v današnjem času? Lance Armstrong. Da, prav ste razumeli, EU kot Lance Armstrong: polna dopinga, steroidov in poživil. To je zelo prozaično … Beri dalje
Ko je leta 2008 Slovenija dosegla 92% povprečja Evropske unije (merjeno po bruto domačem dohodku na prebivalca) je prof.dr. Pavle Sicherl isti podatek predstavil na drugačen način – s časovno distanco. Ne da zaostajamo za osem odstotnih točk, ampak, da za povprečjem EU zaostajamo dvanajst let. Od takrat je minilo sedem let. Zaostanek pa smo med tem povečali in ne zmanjšali.
Kako je mogoče, da bo naša “babica” čez nekaj desetletij drugačna, kakor jo poznamo danes? Papež Frančišek je v nagovoru evroposlancem povedal, da je Evropa postala “babica”. Babice so potrebne, potrebne, da varujejo vnuke, njihova vloga mame je mimo, so pa nerodovitne žene, manjkajo mame – nosilke življenja. Ima prav?
Naslov kolumne sem si za nedoločen čas izposodil od Zveze zgodovinskih društev Slovenije, ki je s tem naslovom leta 2006 v Kranju priredila letno zborovanje zgodovinarjev. Kljub silno zanimivim prispevkom je neobdelanih ostalo še kar nekaj stereotipov in mitov. V nadaljevanju omenimo morda najpomembnejšega: dražgoški mit.
V zadnjem delu intervjuja z Vitomirjem Grosom, predsednikom Liberalne stranke in nekdanjim županom Kranja, je govora o odnosu med katolištvom in liberalizmom, pomenu zasebne pobude in gospodarjenju v državi, ki pritiska z davki, vlogi medijev, zapletu in razpletu zgodbe o Slovenski hranilnici in posojilnici ter vprašanju sprave.
Ob vsem tem, kar se dogaja v svetu “Z neugodjem, ki ga predstavljajo grožnje, se mora soočati vsakdo sam”, smo lahko slišali v oddaji “Tarča” 15. januarja 2015, z naslovom Evropa po Parizu. Kje so … Beri dalje
Ko danes analiziramo TEŠ6 lahko pri zamisli in realizaciji tega energetskega objekta ugotavljamo napako za napako in v kolikor bodo sumi preiskovalcev tudi sodno potrjeni kriminal. Brez pretiranega poglabljanja lahko ugotovimo, da je bila osnovna zamisel v nasprotju z mednarodnimi pogodbami, ki jih je Republika Slovenija podpisala. Cena objekta se je zaradi nesposobnosti in verjetnega kriminala, ki sta posledica zapiranja v lokalne okvire, skoraj podvojila.
Objavljamo drugi del tridelnega intervjuja z Vitomirjem Grosom, v katerem predsednik Liberalne stranke in nekdanji župan Kranja, spregovori o razdorih v Demosu, raziskovanju njegove zgodovine, neuspehu predlaganega načina privatizacije in denacionalizacije, dogovoru tedanje SDSS s komunisti, osebnih izkušnjah z zaporom in sodnim sistemom ter težavnem županovanju v Kranju.
V začetku letošnjega leta je minilo dvajset let od ustanovitve institucije varuha človekovih pravic. Pogovor z vsemi štirimi dosedanjimi varuhi nekaj dni nazaj organiziral Forum 21. Da je bil kot eden izmed dosedanjih varuhov človekovih pravic (!) k pogovoru povabljen tudi dr. Ljubo Bavcon, ki mu med drugim pripisujejo soavtorstvo zloglasnega 133. člena, ki je uzakonil verbalni delikt in dal pravno podlago za preganjanje drugače mislečih v prejšnjem totalitarnem režimu, se je meni, kot udeleženki tega večera zdelo kot norčevanje iz tega instituta.
„Ko vidim rdeče-črno-zlati visoko vzdignjeni križ, se zgrozim,“ je izjavil upokojeni evangeličanski škof Christian Krause ter dodal, da naj bi Pegidin križ sicer pomenil neke vrste simbol nemške krščanske identitete, ki da jo pegidaši branijo. „Ne vedo, kaj branijo,“ zaključi škof. Je dresdenski križ zlovešče breivikovsko znamenje, zgolj priložnostna provokacija ali sredi ateističnega ozemlja nič manj kot znanilec novih poti do krščanstva bomo videli v prihodnje.
Še prav dobro se spominjam, kako smo že decembra 1989 na sestanku SDZ analizirali politično situacijo in naše volilne obete in kako jasno je bilo že tedaj, da bo opozicija (demokracija!) v Sloveniji zmagala. Prav bali smo se, da bi Zveza komunistov Slovenije v Beogradu poskušala pridobiti na ugledu in v slovenskem javnem mnenju s kakšnimi podobnimi dejanji, kot so se potem res zgodila.
V zadnjih tednih smo končno izvedeli, da nekateri zdravniki v slovenskih zdravstvenih ustanovah domnevno jemljejo oziroma so jemali odločanje o usodi svojih pacientov v svoje roke. Da naj bi bil slednji in podobni primeri v slovenskih bolnišnicah neredki, morda ni tako presenetljivo, kot je bolj zaskrbljujoče dejstvo, da naj bi takšno domnevno prakso v izbranih bolnišnicah kar pometali pod preprogo.
V zimskih mesecih je Zgornja Savinjska dolina, ena sama velika temna senca. Sonce v dno doline nima prav nikakršnega dostopa. Nad Lučami cesta zavije ostro na levo in sence se v Robanovem kotu le še … Beri dalje