Projektantske napake in kriminal
Ko danes analiziramo TEŠ6 lahko pri zamisli in realizaciji tega energetskega objekta ugotavljamo napako za napako in v kolikor bodo sumi preiskovalcev tudi sodno potrjeni, kriminal. Brez pretiranega poglabljanja lahko ugotovimo, da je bila osnovna zamisel v nasprotju z mednarodnimi pogodbami, ki jih je Republika Slovenija podpisala. Cena objekta se je zaradi nesposobnosti in verjetnega kriminala, ki sta posledica zapiranja v lokalne okvire, skoraj podvojila od mednarodno pričakovane, torej upravičene. Prav tako je postalo jasno, da bo cena energenta, velenjskega lignita, bistveno višja od pričakovane. Pri tem pa ostaja odprto vprašanje količin premoga, premoga primernega za eksploatacijo v velenjskem rudniku. V stroške obratovanja niso všteti emisijski kuponi, ki bodo obratovanje že tako ali tako nerentabilnega objekta še podražili. Zaradi pravkar povedanega, mislim, da je pomembno, da slovenska javnost dobi jasno sliko kdo in kako so se sprejemale ključne odločitve o gradnji TEŠ6. Predvsem zato, ker nas vse v zvezi s tem objektom, katerega gradnja je bila ena največjih napak v Republike Sloveniji, čakajo težke in neprijetne odločitve. Na eni strani bo delovanje TEŠ6 pomenilo znatne finančne izgube in pretirano onesnaževanje, na drugi strani pa bi zamrznitev tega projekta pomenila izgubo milijarde in pol evrov in znatno luknjo v naši energetski bilanci, ki je vsaj na hitro ne moremo zapolniti. Ne ena ne druga alternativa ni dobra.
Slovenija je imela energetsko strategijo
S problematiko slovenskih termoelektrarn sem se v smislu odgovorne osebe srečal, ko sem junija l. 2000 na predlog Slovenske ljudske stranke prevzel funkcijo ministra za okolje in prostor v vladi dr. Andreja Bajuka. Že pri pregledu prevzemne dokumentacije sem ugotovil, da Slovenija ne more izpolniti določil Kjotskega sporazuma brez globokih posegov v njeno energetiko. Prepričan, da take odločitve presegajo moje kompetence, sem o tem problemu obvestil premierja. Na sestanku, ki je sledil še isti dan, so bila oblikovana tri stališča: vlada pod vodstvom dr. Bajuka bo dosledno spoštovale vse mednarodne sporazume in iz njih izhajajoče obveznosti, Slovenija kot bodoča članica Evropske unije se bo do Kjotskega sporazuma obnašala, kot da je že članica in na osnovi teh stališč Ministrstvo za okolje in prostor pripravi energetsko strategijo Slovenije. S temi osnovnimi stališči sem seznanil tudi mednarodno javnost na po-kjotskih konferencah v Budimpešti avgusta in Haagu novembra. Ta naša stališča so bila nadvse pozitivno sprejeta med takratnimi članicami Evropske unije, naletela pa so na kritiko med nekaterimi takratnimi kandidatkami, ki svojo električno energijo pretežno pridobivajo iz premoga. Te so zahtevale poseben popust za kandidatke, s čemer se Republika Slovenija ni strinjala.
Delo na osnutku energetske strategije Slovenije smo na MOP začeli z vso intenzivnostjo, saj smo ga želeli zaključiti do za jeseni 2000 napovedanih volitev v DZ. Ob tem delu se je jasno pokazalo, da so bila moja začetna predvidevanja, da mora Slovenija, če želi slediti kjotskemu sporazumu, bistveno reducirati proizvodnjo električne energije iz premoga, pravilna. K tej odločitvi je bistveno prispevalo tudi dejstvo, da postajajo slovenski premogi zasavski in šaleški, globlje ko gremo z izkopom, vse bolj umazani in to ne samo kemično temveč tudi radioaktivno. Tako bi morali danes, ko govorimo o zalogah premoga v Velenjskem rudniku ob podatku o količini, navesti predpostavljeno dopustno onesnaženost. Nujnost za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov prav pri proizvodnji električne energije je bila še toliko večja, ker smo pričakovali, izkazalo se je, da upravičeno, da se bo promet po vstopu v EU bistveno povečal in da tam zmanjševanja izpustov ne moremo pričakovati. Osnutek energetske strategije Slovenije, ki sem ga pripravil s sodelavci na MOP, je vseboval naslednje osnovne koncepte: termoelektrarne se po izteku njihove življenjske dobe zapre, hkrati z zapiranjem termoelektrarne se zapirajo tudi rudniki premoga, dopušča se edino kogeneracija ogrevanje-elektrika na osnovi čistejših uvoženih premogov, energetski primanjkljaj se pokriva z hidroelektrarnami in gradnjo drugega bloka NEK. Pri hidroelektrarnah se da prednost spodnje- in srednjesavski verigi, odločitev o gradnji elektrarn na Muri se za enkrat odloži. Za pokrivanje potreb po vršni energiji je bila posebna pozornost posvečena črpalnim hidroelektrarnam.
O tem osnutku smo razpravljali na vladi, kjer ni bilo slišati kakšnih ugovorov. Prevladalo pa je mnenje, da tako daljnosežnih konceptov ne moremo sprejemati med volilno kampanjo, saj bomo to lahko napravili po volitvah.
Politična konkurenca se je odločila, da mednarodnih pogodb ne bo spoštovala
Že med volilno kampanjo je po zmagi LDS postalo jasno, da se konkretno kjotskega sporazuma, ne misli držati. Med svojo volilno kampanjo, jeseni 2000, je predsednik LDS, dr. Drnovšek izrazil svoje nasprotovanje pripravljenemu osnutku energetske strategije Republike Slovenije in volivcem v Izlakah jasno obljubil, da bo, v kolikor bo izvoljen, TET2 delovala tudi po predvidenem roku zapiranja in se bo z odkopom premoga v Zasavju nadaljevalo. Po njegovi volilni zmagi in njegove LDS je dr. Drnovšek oblikoval novo slovensko vlado. Jaz sem bil kot minister za okolje in prostor zamenjan in sem nadaljnje dogajanje lahko opazoval le od zunaj. Nesporno pa je, da je dr. Drnovšek svojo obljubo držal. Novo imenovani minister za okolje in prostor g. Janez Kopač je prenovil TET2 in vpeljal odžvepljevanje dimnih plinov. To naj bi podaljšalo tako delovanje TET2 kot tudi izkop premoga v Zasavju. Odločitev za to prenovo je bila izrazito slaba in brez strokovne osnove namenjena samo predvolilni kampanji in pridobivanju glasov. Kljub znatnim vloženim finančnim sredstvom je TET2 nehala obratovati dobro leto pred rokom, ki je bil predviden v moji energetski strategiji.
Nekorektne odločitve v Zasavju so spodbudile prav tako nekorektne odločitve v Šaleški dolini
Dogajanje v Zasavju pa je vzbudilo apetite tudi v Šaleški dolini in vodilo do neformalne povezave, recimo ji »šaleški lobi«. Očitno ga je motilo dejstvo, da bi morali zaradi dr. Drnovšek-Kopačeve prenove TET2 oni pred Zasavci ustaviti termoelektrarno in prenehati kopati premog. Apetiti te povezave so bili še bistveno večji in so rasli iz leta v leto. Najprej načrtovana nadomestna gradnja 400 MW bloka je prerasla v izgradnjo nove termoelektrarne TEŠ6. Načrtovanje in kasneje gradnja sta potekali najprej na lokalnem nivoju, torej v zaprtem krogu in sta bili preneseni na državni šele potem, ko je »šaleški lobi« menil, da gradnje ni več mogoče ustaviti. Načrtovanje in gradnja v zaprtem, lokalnem miljeju, ki je imel edini cilj, “mi gradimo, plačal pa bo nekdo drug” in “država lahko sklepa sporazume, nam pa se jih ni treba držati”, sta imeli za posledico nestrokovno načrtovanje in vodenje projekta, ter v kolikor verjamemo organom pregona, korupcijo nepredstavljivih razsežnosti. V tem času je velikost objekta narasla s 400 na 600 MW in cena z za 600 MW blok upravičenih 850 na 1450 milijonov €. Kako je do tega neupravičenega povečanja stroškov izgradnje prišlo, sedaj preiskuje policija, nesporno pa je, da tako drag objekt nikoli ne bo mogel gospodarno poslovati.
Cena napak v Zasavju in Šaleški dolini se sešteva
Očitno je, da je odstopanje od energetske strategije iz l 2000. Slovenijo pripeljalo v izredno neugoden položaj. Nesporno je, da Slovenija ne bo mogla izpolniti s kjotskim sporazumom dogovorjenega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov in bo morala v breme že tako ali tako deficitarnega proračuna kupovati emisijske kupone na mednarodnem trgu. Z sanacijo TET2 in izgradnjo TEŠ6 je bilo nesmiselno zapravljenih približno dve milijardi €. TET2 je bil klub prenovi ustavljen eno leto pred predvidenim rokom in predstavlja sedaj spomenik človeški neumnosti in neodgovornosti. S TEŠ6 pa smo dobili objekt, ki bo v kolikor bo začel delovati, proizvajal elektriko po ekonomsko nesprejemljivi ceni in postal nesprejemljivo velik onesnaževalec. V kolikor ne bo pričel delovati, pa bomo soočeni z energetsko luknjo in hitrim zapiranjem velenjskega premogovnika, na kar v Šaleški dolini ravno zaradi izgradnje nove termoelektrarne niso pripravljeni. Ne ena ne druga rešitev nista dobri. Situacija je kompletno zavožena. Ne glede na to, ali bo TEŠ6 deloval ali ne, bo ostal spomenik nesposobnosti, neodgovornosti in po vsej verjetnosti kriminalnemu ropanju države. Cena obeh spomenikov tako v etičnem kot tudi finančnem smislu je višja od vsega, kar smo v Sloveniji videli do sedaj.
Slovenska javnost mora dobiti objektivno in jasno informacijo
Zaradi navedenih napak nas čakajo zelo težke odločitve, ko lahko izbiramo samo med bolj ali manj slabo rešitvijo. Prepričan sem, da bi morala biti slovenska javnost o tem seznanjena, saj bo ona nosila stroške preteklih napak. Moralna dolžnost HSE in organov pregona je, da dogajanje okoli TET2 in TEŠ6 temeljito raziščejo in slovensko javnost objektivno in izčrpno informirajo.
Pripis uredništva: besedilo je bilo najprej objavljeno v Demokraciji.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
