Če imata stranki o kaki stvari popolnoma nasprotna si stališča, ni pričakovati, da ne bosta »napadali« teh nasprotnih si stališč. »Napadanje« v smislu osebne žalitve pa tudi v politiki res ni dobro. Je škodljivo. Predvsem če smo zamerljivi in jih celo napihujemo. Še huje pa je, če nasedamo govoricam ali celo namerno podtaknjenim dezinformacijam.
V tednu, ki se začenja, bo minilo leto dni od krvavega vrhunca lanskih dogodkov na kijevskem Majdanu in padca predsednika Viktorja Janukoviča. Marsikdo je imel verjetno občutek, da smo dogajanju na razmeroma daljnem vzhodu Evrope v tem času na Časniku posvečali preveč pozornosti. Večkrat mi je bilo tudi očitano, da je na našem portalu prostor samo za en pogled na ukrajinsko krizo (četudi kdaj v petdesetih odtenkih).
V zadnjem času precej prahu dviga domnevni obrat krščanske demokracije proti liberalizmu, kar mnogi vidijo kot popoln odklon od njenega izvornega izročila. Ali je res tako? Zgodovinska izkušnja nas uči nekaj popolnoma drugega: predvsem to, kako nepopolno in nedosledno je poznavanje izvornih izročil krščanske demokracije zaradi popačenega posredovanja zgodovine.
Kaj imata skupnega priznanje Palestine in predlog sprememb zakona o zakonski zvezi? Poskus levice, da v razmerah politične moči, ki so jih vzpostavile zadnje volitve doseže z lastno ideologijo skladne spremembe, na vladno koalicijo naveže Združeno levico, in odvrne oči javnosti od vladne nemoči, da državo potegne iz krize.
Vojni cilj komunistov ni bil osvoboditi deželo, temveč osvojiti oblast. Zato so oni videli sovražnika v varuhih te oblasti – kralju, vladi in zakoniti vojski – ne pa v okupatorskih četah. Pregled vojnih dogodkov dokazuje, da so se partizani bojevali zoper okupatorja samo takrat, ko so se morali, v tistih okoliščinah, ko se jim ne bi posrečilo, da bi se pred njim pravočasno umaknili.
Slovensko javnost je ponovno razburkalo odpiranje teme o medijih in o avtorskih in sorodnih pravicah. V medijih smo lahko slišali in brali, da se bo na radijskih postajah sedaj vrtela skoraj samo slovenska glasba, kar bo seveda katastrofa, ker dobre slovenske glasbe nimamo niti za vzorec. Pa je res tako in če je, zakaj je tako?
V seriji intervjujev z liberalci spregovori Luka Gubo, diplomiran ekonomist in kvantitativni finančni analitik. V pogovoru je med drugim govora o potrebnih ukrepih za izhod iz finančne krize in končanje tovarišijskega kapitalizma, o nujnosti privatizacije, o različnih scenarijih za Grčijo in obstoj evra, ter tudi o povsem konkretnih ukrepih za tiste, ki imajo nepremičninske kredite v švicarskih frankih.
Državljani vemo da Banka Slovenije v času gospodarske konjunkture ni opravila svojega dela – dopuščala je nore rizike bank, predvsem tistih v državni lasti. Rezultat, več kot 5 milijard škode za davkoplačevalce. BS je bila na okopih in ko je problem postal evidenten se je zoperstavila predlogom rešitev preko t.i. slabe banke.
Glede na doslej nepojasnjeno evtanazijo v ljubljanskem UKC je prav, da opozorim na možnosti za hospic, ki jih v Sloveniji ni dovolj. Ustanoviteljico prvega hospica na Češkem, zdravnico dr. Marijo Svatošovo, poznam od takrat, ko … Beri dalje
Spoštovana g. Tomažič in g. Cukjati, dovolita mi, da se pridružim vajinemu klepetu. G. Tomažič predlaga dogovorno usklajevanje na desnici. Naj dodam, da so nekatere vprašanja, ki zahtevajo kar usklajevanje celotne slovenske družbe. Ob 70-letnici najhujšega bratomornega zločina in tudi 70- letnici najhujšega pobijanja neoboroženih ljudi v mirnem času v zgodovini na slovenskih tleh je priložnost, da nadaljujemo z izredno pomembno tranzicijsko razpravo.
Vabimo Vas na Informativne dneve na Teološki fakulteti UL v Mariboru, ki bodo v petek, 13. 2. ter v soboto, 14. 2. Na Enoti teološke fakultete v Mariboru lahko študirate na različnih programih. Na prvi stopnji lahko vpišete univerzitetni enopredmetni … Beri dalje
Šokirani smo bili, ki smo ugotovili, da vlada, ki jo vodite Vi, predlogu zakona, ki ne izpolnjuje niti minimalnih standardov resne zakonodaje, sploh ne nasprotuje, ampak je vaša stranka soglašala, da se vsebinsko tako velika in tako radikalna sprememba zakonodaje sprejema celo po skrajšanem postopku in se tako onemogoči kakršno koli spreminjanje katerega koli drugega člena osnovnega zakona.
Za tiste, ki ste se naveličali domačijskih marksističnih razlag o islamskem terorizmu ter o bližnjevzhodnem političnem in civilizacijskem vozlu; za tiste, ki ste siti gostilniških namigovanj, da so muslimani pač zahrbtni in nagnjeni k terorizmu, sem prevedel razmišljanje španske akademske avtoritete za ta področja, kot je Julio Trebolle Barrera.
V zrelih demokracijah se sklepajo po potrebi celo (ne)načelne velike koalicije – na primer med levimi in desnimi strankami, če je to nujno potrebno za dobro lastne države. V vsakem takem primeru morajo politiki obeh strani izbrati le ključna politična vprašanja – najti najmanjši skupni imenovalec – vse ostalo pa temu podrediti! Tudi »požreti« marsikatero staro izjavo, obljubo itd… predvsem pa zamero!
V tednu, ki je v Slovenijo naplavil burno razpravo o evtanaziji, je našo družino zadel dogodek, ki načenja isto temo, samo z druge strani življenjske premice. Ko so na ultrazvočni preiskavi našega petega otroka, ki pridno raste pod maminim srcem, našli na enem od organov določeno odstopanje, je bil poslan v bolnišnico za drugo mnenje.
Neskončna zgodba. Kot roman nemškega pisatelja Michaela Endeja. Njegova Neskončna zgodba je bila namenjena najstnikom in šolarjem, z ekranizacijo je potem dosegla svetovni uspeh. In bila je znanstvena fantastika. Kot E. T. V Sloveniji pa imamo različico te neskončne zgodbe, ki se vrti že 24 let, a ki ji še zdaleč ni videti konca. In ne, ni namenjena samo šolarjem in najstnikom, o njej pišejo in govorijo malodane že vsi. Da, spet o privatizaciji.
Finančni trgi dosegajo pretres za pretresom. Pred mesecem je švicarska centralna banka svetovne finančne trge pretresla z nenadno ukinitvijo vezave franka na evro. V medijih lahko beremo komentarje, da je »odločitev švicarske centralne banke bila … Beri dalje
Partnerjev v EU ne zanima, ali so – domnevne ali resnične – pomanjkljivosti pravosodja posledica prepletenosti pravosodnih struktur z nekdanjo nomenklaturo ali sad kronične podvrženosti pravosodja nedovoljenim vplivom vsakokratne politične oblasti: oboje zbuja dvome v resničnost reform in vladavino prava. Rešitev iz te zagate je zato zares lahko le v zavestni odpovedi politike “dediščini” preteklosti in poskusom njenega nedovoljenega vpliva v sedanjosti.
Friderikov stolp je del Celjskega gradu, ki se deloma obnovljen in ohranjen dviga nad Celjem ter slikovito priča o davni zgodovini celjskih grofov. Spominja tudi na tragično zgodbo Friderika II., sina celjskega grofa Hermana II., … Beri dalje
Kako povrniti dostojanstvo nepokopanim mrtvim? je bila vodilna tema okrogle mize v soorganizaciji pobude Resnica in sočutje 1945-2015, Socialne akademije in Časnika, na kateri so ob moderaciji Jožeta Bartolja sodelovali ddr. Verena Perko, dr. Mitja Ferenc, Ljudmila Novak in Peter Sušnik.