Finančni trgi dosegajo pretres za pretresom. Pred mesecem je švicarska centralna banka svetovne finančne trge pretresla z nenadno ukinitvijo vezave franka na evro. V medijih lahko beremo komentarje, da je »odločitev švicarske centralne banke bila za svetovne trge kot nuklearna eksplozija«. Frank je bil na evro vezan od septembra 2011. S tem je država pomagala gospodarstvu, saj je premočan frank postajal nekonkurenčen. Guverner švicarske centralne banke ugotavlja, da »če ekonomski cilj ni več upravičen ali vzdržen, moramo vajo prekiniti«. Ob tem dodaja, da bi Švica lahko izgubila nadzor nad monetarno politiko.
Evropa po vzoru ZDA
K odločitvi Švice je v prvi vrsti botrovala napoved Evropske centralne banke (ECB), da bodo začeli odkupovati slabe obveznice. Pri tem seveda ne gre za nič drugega, kot ustvarjanje svežega denarja po vzoru Amerike. Napoved se je uresničila. ECB bo vsak mesec v obtok porinila za 60 milijard evrov. Če državi zmanjka denarja, preprosto izda obveznice in od ECB prejme ustvarjeni denar. Slovenija bo recimo lahko od ECB prejela 294 milijonov mesečno oz. kar 3,5 milijarde evrov v enem letu.
Švica si je izračunala, da je zanjo ceneje, če pomaga gospodarstvu, kot umetno vzdržuje razmerje med frankom in evrom. Alpska država bo raje z denarjem pomagala domačim podjetjem, ki bi lahko utrpela morebitno škodo zaradi poceni evra, kot da umetno znižuje vrednost lastni valuti.
Podobno razmišljajo tudi na Danskem, kjer si prav tako želijo prekiniti vezavo danske krone na evro. Švica in Danska torej ugotavljata, da trenutno ni dobro biti v družbi evra, ki drsi navzdol. Evro torej izgublja na vrednosti, v medijih pa beremo, da se evropsko gospodarstvo spopada z deflacijo. Če deflacijo pravilno razumem, bi naj to bil učinek obraten inflaciji – torej cenitev izdelkov, storitev. Oprostite, sam tega pri položnicah in ob obisku trgovin ne opazim (morda nekoliko na bencinskih črpalkah). Opazite vi?
Tiskanje denarja se ponavadi konča z inflacijo
Evropa si trenutno torej želi inflacijo. Zmerna inflacija, draženje, pomeni tudi gospodarsko rast. Mislim, da se ni potrebno bati: inflacija prihaja, a si to želimo ali ne. Tiskanje denarja se redko konča drugače kot z inflacijo. Podatki kažejo, da so indeksi osnovnih potrebščin, kot je hrana, vedno rasli vzporedno z rastjo količine denarja v obtoku. Izjema so trenutno ZDA, kjer uspešno prikrivajo realne podatke. A ZDA imajo rekorden dolg glede na BDP, podatki o brezposelnosti so prikrojeni (statistika brezposelno osebo po 2 letih neha uradno spremljati), umetno napihnjena borza pa dosega rekord za rekordom (denar načrpan v sistem je okrepil rast delnic). Kako dolgo še?
Ko je Rusija začela reševati domačo valuto je dosegla rekordno inflacijo. Tudi Brazilija je stopila v vrsto držav, ki se soočajo s povišano inflacijo. Trenutno merijo celo najvišje razvrednotenje domače valute v zadnjih 11 letih. Analitiki pričakujejo letno inflacijo pri 7 odstotkih. Si predstavljate, da bi območje evra zajela inflacija v višini 7 odstotkov?
Pripis uredništva: Marko Kocuvan je neodvisni premoženjski svetovalec.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
