Rusi so navajeni diktature

Ni v čast Rusiji in njenim državljanom vse, kar se je dogajalo s slavnim opozicijskim politikom Aleksejem Navalnim, tudi borcem za človekove pravice in demokracijo v Rusiji.  Ob poslušanju izjav posameznikov, ki so si upali stopiti pred novinarske mikrofone, večina v Rusiji niti ne ve, da sta mogoči tudi takšna politična ureditev in oblast, ki ne pobijata svojih pomembnih nasprotnikov. Kot da se ruski državljani, razen najbolj razgledanih, čudijo kakemu zahodnemu novinarju ali novinarki, ker obsoja Putinovo  politično diktaturo. Neka zelo urejena, očitno pa tudi izobražena mlada Rusinja je slovenski novinarki na vprašanje, kaj misli ob smrti Navalnega, odgovorila, da je nekaj časa v medijih spremljala, kaj se je dogajalo s tem politikom, zadnje čase pa da je nanj že skoraj pozabila, ker ga v medijih skoraj ni bilo več.

Rusi so na diktature navajeni tako močno, da tega niti ne zanikajo, ko jih – demokracije vajeni – zahodnjaki sprašujejo, zakaj se ne uprejo. V resnici so ponosni tudi na svoje največje diktature in diktatorje, tako na  carske kot na komunistične ali stalinistične,  veliko pa jih je ponosnih tudi na Putina. Po drugi strani pa se čudijo zahodnjakom, ker ne vedo, da so se prav Rusi najodločneje uprli prav vsaki od diktatur, ki si jih je hotela za večno podrediti – Napoleonovi, carski,  Hitlerjevi in tudi komunistični, pa čeprav zadnji ne prav uspešno. Zato, ker se je kmalu pokazalo, da bi zahodni tip demokracije, zaradi njene nerazvitosti v Rusiji, kmalu tako oslabil, da bi razpadla. Tega pa si ruski državljani v veliki večini ne želijo. Kljub vsemu raje – vsaj za zdaj – nekako prenašajo svoj putinizem. Seveda pa dobro vedo, da prav dolgo ta ne bo mogel več delovati, gotovo pa ga ne nameravajo nadomestiti z zahodnim tipom demokracije.

Kar zadeva tako slavno sedanjo demokracijo na Zahodu, je treba priznati, če ljubimo ali ne določene njene sedanje politike, je bivši  ameriški predsednik Trump, ker se noče umakniti iz volilne tekme za predsednika ZDA, že skoraj na vratih v večnost. In v EU bodo, ker na volitvah v parlament že spet podpiramo krščansko vodjo EU, kmalu skoraj sami komunisti in muslimani. Ukrajino pa ima svetovna politika bolj za šport in razvedrilo, seveda na ruski meji, da ni preveč dolgočasno. Ampak – naj se sliši še tako neverjetno – tega športa bo konec, ko bodo Ukrajinci Zahod lepo prosili naj se umakne. Kajti Ukrajinci si še niso povsem na jasnem, kaj v resnici hočejo.

Frančiška Buttolo