Ni v čast Rusiji in njenim državljanom vse, kar se je dogajalo s slavnim opozicijskim politikom Aleksejem Navalnim, tudi borcem za človekove pravice in demokracijo v Rusiji. Ob poslušanju izjav posameznikov, ki so si upali … Beri dalje
Ko zadnje čase govorimo o popuščanju svetovnega interesa za osvobodilno vojno v Ukrajini, nastane nevaren občutek, da se bliža Putin svojemu uspehu.
Ruski predsednik Vladimir Putin je v ponedeljek zvečer zatrdil, da je v soboto med poskusom upora zasebne najemniške vojske Wagner sam zaukazal vojski, da se izogne prelivanju krvi. Po njegovih besedah sta namreč Zahod in … Beri dalje
“Vse bo šlo dobro, samo bolje se moramo spoznati,” je dejal Vladimir Putin, ki je pred dnevi obiskal Mariupol, porušeno mesto v Ukrajini, ki si ga je z vojaškim posegom podredila Rusija, so poročale tiskovne … Beri dalje
Nahajamo se pred svojevrstno obletnico. Pred letom se je začela Putinova agresija na Ukrajino in poskus ponovne okupacije vse države. Poskus ni uspel zaradi junaškega odpora Ukrajincev, kasneje pa podpore, ki jim jo je nudil … Beri dalje
Obhajamo evropski dan spomina na vse žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki je postavljen na dan podpisa pakta med Hitlerjem in Stalinom. Žalostno pri tem je, da slovenski parlament še ni podprl Resolucije Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu.
Diametralno nasproten pogled od Putinovega, ki sem ga predstavil, ni levičarski. Je razvojnočloveški. Ocenjujem, da je papež Frančišek seznanjen z večino tega znanja, zato se marsikomu tudi on zdi levičar.
Če bomo nasedli slovenskim privržencem antifašizma samooklicanih levičarjev, slovenskim putinovcem, se bomo za daljše obdobje vrnili na rep evropske zgodovine. Celo Golob objavlja, da bodo, še preden bodo sestavili vlado, začeli demontažo parlamentarizma. Zato po njegovem mnenju nujno potrebujejo ustavno večino.
Ocene, kako so v prvih tednih Rusi sprejeli Putinovo odločitev, da napade Ukrajino, je težko posploševati. Milijoni nimajo dostopa do verodostojnih in neodvisnih informacij. Že desetletja poslušajo več ali manj isto zgodbo o obkroženosti s … Beri dalje
Pri študiju organizacijske kulture, potrebne za razumevanje sodobnega okolja, je treba marsikaj prebrati in preštudirati. Poleg običajne zgodovine, zgodovine teorije organizacije in menedžmenta, je treba prebrati tudi marsikaj iz zgodovine ekonomije, bančništva, industrije, tehnologije ipd. … Beri dalje
Putinova vojska je 24. februarja napadla suvereno evropsko državo. Tisti, poznajo začetek druge svetovne vojne 1. septembra 1939, se ne morejo načuditi osupljivim paralelam zrežiranega napada na Poljsko takrat in na Ukrajino te dni: kot … Beri dalje
Evropa in svet se treznita, čakajo nas težki časi, slovenska levica pa še vedno noče razumeti latinskega reka: »Igitur qui desiderat pacem, praeparet bellum.« (Če želite mir, pripravite se na vojno.)
Ni nepričakovano, da je dogajanje ob rusko- in belorusko-ukrajinski meji tudi v Sloveniji podobno kot pred osmimi leti naplavilo precej različna stališča o tem, kaj je na kocki in kakšna je pri vsem skupaj vloga … Beri dalje
Kancler Olaf Scholz spada med tiste evropske politike, ki olajšujejo, če ne celo omogočajo agresivno Putinovo politiko proti zahodu, s tem pa slabijo tudi pozicijo ZDA. Zaradi takšnega neodgovornega obnašanja nekaterih evropskih politikov do lastne varnosti in eksistence Evrope in zahoda so v Putinovih očeh deležni le prezira.
Trenutno se torej zdi, da sta vsaj delno olajšanje razmer v Belorusiji in vsaj delna demokratizacija, ki sicer ne bo v skladu s pričakovanji gibanja iz avgusta 2020, mogoča le v dogovoru z Rusijo.
Slovenija bi lahko zaradi svojih netipičnih potez odigrala vlogo pravega mostu, da se vzpostavi več ravnotežja med konservativnim in liberalnim tokom v zahodnoevropski družbi in politiki. Prav tako pa bi lahko bila vloga Slovenije, ki je sicer bližja vzhodni izkušnji, pomembna pri vzpostavitvi večjega ravnotežja med zahodom in vzhodom znotraj Evropske zveze.
Ob zadnjem velikem “uspehu” beloruskega diktatorja Aljaksandra Lukašenke, s katerim je osmešil Evropsko unijo, si ne morem kaj, da se ne bi spomnil pogovora, ki sem ga poleti leta 2014 imel z nekim svojim dobrim … Beri dalje
Beloruski diktator Aljaksander Lukašenka je spet trdno v sedlu. Raven represije je presegla tisto v času diktature grških polkovnikov v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja. Trenutno je praktično nemogoče kakršno koli javno izražanje nezadovoljstva, celo na družbenih omrežjih.
Postavlja se vprašanje, kako reagirati na take očitne kršitve človekovih pravic. Nekateri se celo sprašujejo, ali bi obsodba ravnanja celo pomenila vmešavanje v notranje zadeve Rusije. Vendar tako očitne kršitve človekovih pravic, celo poskus umora ter zlorabe represivnih organov ali sodstva nikakor ne morejo biti samo notranje zadeve posamezne države. Po vsem, kar smo izkusili v dvajsetem stoletju s totalitarnimi sistemi, ki so povzročili smrt več kot 115 milijonov ljudi, je treba zavzeti stališče proti kršitvam človekovih pravic, ne glede na to kdo jih povzroča.
Če si je kdo morda še delal utvare, da je Aljaksandr Lukašenka na volitvah res dobil osemdeset odstotkov glasov, ga je prejšnji teden na laž postavil kar samodržec sam. Na skrivnem pripravljena in izpeljana inavguracija … Beri dalje