Ocene, kako so v prvih tednih Rusi sprejeli Putinovo odločitev, da napade Ukrajino, je težko posploševati. Milijoni nimajo dostopa do verodostojnih in neodvisnih informacij. Že desetletja poslušajo več ali manj isto zgodbo o obkroženosti s sovražnim Zahodom, ki jih ponižuje in jih je že v 90. letih spravil na kolena.
Ruska državna TV bolj deformira kot informira, vsekakor pa povprečni prebivalci te države dihajo še precej po starem
Med številnimi izseljenci po svetu iz preteklosti kot iz zadnjih let pa bi pričakoval odločno nasprotovanje diktaturi v rodni deželi. A ni tako. Na družbenih omrežjih smo lahko zasledili kar nekaj simpatij in čestitk Vladimirju Putinu od Rusov, ki živijo na Zahodu. Toda po vsej verjetnosti so ti le v manjšini, saj imajo svojo ali izkušnjo staršev o težkem življenju tako v sovjetski kot v postsovjetski Rusiji. Tudi v velikih mestih, kot so Moskva in Petersburg ter še kak ducat drugih, se je po letu 1990 izoblikoval sloj ozaveščenih in kritičnih državljanov. A to je kljub vsemu le manjšina. Globina te ogromne države še vedno diha precej po starem. Državna televizija bolj deformira kot informira. Povprečni ljudje se še vedno s težavo prebijajo skozi življenje in jih bolj skrbi pomanjkanje kaše in podobnih pridelkov v trgovinah kot pa politika kremeljskega carja. Pričakovati je, da bodo sankcije, ki že udarjajo slehernega državljana, imele določen vpliv. Toda kakšen? Bodo naivni gledalci obtoževali sovražni Zahod z Ameriko na čelu, ki se je že v vsakem primeru, tudi če ne bi bilo vojne, tako trdi Putin, pripravljal na sankcije, ali pa bo kriv napad na Ukrajino?
Tu je še ena silnica, ki so jo omenjali že disidenti v sovjetskih časih in je prisotna še danes: neskončna sposobnost ruskega človeka, prenašati trpljenje.
Po anketah javnega mnenja skoraj tri četrtine Rusov podpirajo vojno, zlasti starejši od 55 let
Ankete javnega mnenja v Rusiji nimajo dolge tradicije in zdi se, da niso prav točne iz mnogih razlogov. Gotovo ima vpliv tudi (ne)zavedni strah pred posledicami, saj režim vsako kritiko preganja in zadnje čase tudi drastično kaznuje.
Radio Svoboda, ki oddaja v ruščini iz Prage, je 17. marca letos objavil zanimivo anketo neodvisnih sociologov v Rusiji o napadu na Ukrajino. Kako so se dokopali do rezultatov, ni znano.
Anketa je bila izvedena v dveh intervalih s presledkom poldrugega tedna od konca februarja do sredine marca: 71 odstotkov vprašanih podpira vojno z Ukrajino in ob tem izraža »ponos, veselje, spoštovanje, zaupanje in upanje«.
A taki pogledi se razlikujejo, glede na starost vprašanih. Tisti nad 35 let izražajo čustva ponosa, spoštovanja in upanja, mlajši od 18 let pa so bolj nagnjeni k užaljenosti in razočaranju. Skupina od 25 do 44 let je bila zaskrbljena in preplašena zaradi vojnih operacij. Več kot polovica starejših od 55 let pa je izrazila podporo tej vojni.
Večina Rusov meni, da bi bilo dobro, da Putin ostane čim dlje na oblasti, čeprav jih skrbi osebni finančni položaj
Razlika med prvim in drugim intervalom kaže na rast podpore odcepljenim neodvisnim republikam, hkrati pa narašča pesimizem glede osebnega finančnega položaja zaradi uvedenih sankcij. Ob tem opozarjajo avtorji ankete, da je drugo povpraševanje 12. in 13. marca morda rezultat strožje kontrole nad mediji in strahu, ker je v tem času režim zagrozil s hujšimi kaznimi.
Sedeminosemdeset odstotkov prebivalcev dobiva informacije iz državnih televizijskih kanalov, radijska poročila imajo znatno manjši doseg in le en odstotek(!) prebivalcev posluša tuje kratkovalovne postaje.
Mlajši od 35 let so bolj nezaupljivi do uradnih sporočil, tisti v starosti od 18 do 24 let pa so do tega dogajanja bolj indiferentni.
Na vprašanje, kakšen vpliv imajo nedavna Putinova dejanja, je tretjina odgovorila, da trdno verjamejo, da deluje v njihovem interesu, nadaljnjih 24 odstotkov pa »do določene mere«. V glavnem večina meni, da bi bilo dobro, če bi Putin ostal na oblasti čim dlje. Tako mnenje je najbolj razširjeno med tistimi, ki so bolj zvesti gledalci. (Ob tem podatku se lahko vprašamo, ali je slovenska RTV kaj drugačna).
