Pogum za utopični predlog

Dejstva, da skozi naša državna vrata vdirajo množice ne more nihče več zanikati. Kdor le more, vrata zdaj zapira, kakor so nekoč zvečer zapirali vrata v mesta, da so ustvarili varen prostor za meščane. A množice trkajo in vse pravi, da jih ne bo manj, temveč vedno več. Prav tako se moramo zavedati, da s sedanjimi zakoni, ki so napisani za posameznike oz. za majhne skupine, ne moremo reševati množičnih vprašanj. Torej je potrebno spremeniti zakone.

Multikulturni Prešeren

Letošnja Prešernova proslava ponuja v razmislek nekaj izzivov. Kje je meja med kulturo in umetnostjo, ali drugače vprašano, sme umetnost za vsako ceno povoziti kulturo? Kako v razmerje med kulturo in umetnostjo umestiti trditev, da … Beri dalje

Michael Tanner: »V Sloveniji imate bolj socializem kot socialno državo«

O socializmu govorimo, kadar si država (vlada, politika) lasti podjetja, šole, bolnice. V Sloveniji imate bolj socializem kot socialno državo. V socialni državi pa so podjetja, bolnice, šole v privatni lasti, delničarski lasti. Socialna država za razliko od normalne države pobira veliko večje davke iz gospodarstva, iz kapitalističnega sistema in to veliko vsoto po svoje razdeljuje.

»Mame ni, mama je antropološki pojem!«

Zadnjo nedeljo v januarju, ko sem na družbenih omrežjih spremljala posnetke italijanskega Family day (množični shod za ohranitev družine, kot skupnosti moškega, ženske in otrok(a), op.p.), se mi je pojavila povezava za ogled televizijskega soočenja, … Beri dalje

Filmska spraševanja o dediščini množičnih pobojev

Slovenska značilnost je pasivnost sorodnikov žrtev, ki izvira iz strahu – 45 let je partijski režim prepovedoval in celo sodno preganjal vse, ki bi na krajih zločina prižgali svečo, kaj šele postavili spominsko obeležje. Tožilec, ki je nekoč sodno preganjal duhovnike zaradi kaznivega dejanja (?) obeleženja posmrtnih ostankov pobitih in zagrebenih, je zdaj generalni tožilec demokratične Slovenije.

Svet se utaplja v črnem zlatu

V svetu se preprosto izčrpa preveč nafte. Zaloge nafte so na rekordnih ravneh. Povpraševanje po nafti zaradi stagnacije gospodarstva posledično upada. Po odpravi sankcij proti Iranu se bo količina izčrpane nafte samo še bolj kopičila. Opozorila o znižanju dnevni kvot zato niso odveč. Rusija želi iti celo korak dlje ali bolje v drugo smer.

Ves svet naj bo oder slovenstva

Dejan Valentinčič: “Potrebno je pustiti samostojnega ministra za Slovence o svetu in ga okrepiti s položajem podpredsednika vlade, da bi tako pridobil na ugledu in ta funkcija ne bi bila zadnji politični drobiž, ki se ga deli. V parlamentu bi bilo potrebno dva sedeža zagotoviti za zamejskega in izseljenskega poslanca. Zakon o državljastvu in zakon o volitvah bi bilo potrebno reformirati …”

Zeman, Čehi in kalašnikov

Sonček in kavica sta dve besedi, ki  imata danes  na Češkem političen pomen. Predsednik Miloš Zeman, z njima – in seveda tudi drugimi, včasih veliko bolj zlonamernimi psovkami – navidez ljubkovalno zmerja ljudi okrog sebe. … Beri dalje

Slovenski ‘marshmallow test’

Jasno je, da pri tako visoki javni porabi v Sloveniji zmanjka sredstev za investicije in zato se stagnacija, ali če hočete kriza, pri nas nadaljuje in ji še ni videti konca. V zbirkah kazalnikov tako za konkurenčnost kot tudi za ekonomsko svobodo je za Slovenijo najslabši kazalnik, tisti, ki nas najbolj vleče navzdol, ravno javna poraba.

‘Marshmallow test’ globalne ekonomije

Svetovna ekonomija doživlja v začetku leta 2016 turbulence. Borze so v navpičnem padu, rastoča gospodarstva se opotekajo ob pospešenem padcu cen proizvodov. Begunska kriza še naprej destabilizira Evropo, rast na Kitajskem se je očitno upočasnila … Beri dalje

Zdrs v nacional-socializem

Z vsakim sprejetim zakonom se premikamo bolj in bolj stran od “Nove Švice”, ki so si jo za Slovenijo leta 1991 želeli mnogi. Z vsakim sprejetim ukrepom za omejevanje in z vsako regulativno oviro se približujemo točki, ko bo zelo težko oziroma boleče iti nazaj. Država od nas želi ubogljivost, poslušnost ter brezprizivno uboganje pravil, ki jih postavi.

Prebuja za družino, boj, usmiljenje

Na prvi pogled smo pri vodilnih slovenskih medijih bili spet priča „neznosne lahkosti“ zdrsa v profesionalnosti. Drugi pogled razodene nekaj več, nekaj pravzaprav slabo prikritega, nekaj hudo bolečega: naši ideološko pro-LGBT usmerjeni novinarji in uredništva nikakor niso preboleli poraza na referendumu o ZZZDR 20. decembra lani. Domnevam, da ti samo bolečina lahko zamegli presojo do mere, da zbrišeš 900.000 ljudi.

Srebrni jubilej

Zaradi velikih pričakovanj, Slovenci smo pričakovali, da bomo ustvarili podalpsko Švico, je nad lastno državo zadnjih deset let večina ljudi razočaranih. Dejstvo je, da gre po Janševi prvi vladi vse navzdol. Tudi, ne pa predvsem zaradi mednarodnih razmer. Trenutno se, vsaj statistično, nekaj svetlika, toda nihče ne verjame v opazno izboljšanje življenja večine prebivalstva.

Mir, ljubezen, zbogom!

Ta, zdaj že vsem znani pozdrav predsednika vlade Mira Cerarja (v jezikovno zmedenem izvirniku: »Peace, ljubav, bok!«), ko je nasedel hrvaškemu komiku, je še ena iz nabora Cerarjevih fraz brez vsebine in teže. Spomnila me je na pacifistično ‘love and peace’ (ljubezen in mir). Ali drugače: imejmo se radi, živimo v miru in vse bo dobro.

Narava in pokrajina (foto): Viskača

JUŽNA  GORSKA VISKAČA (LAGIDIUM PERUANUM) Zanimivi glodalec Južne Amerike Južni Peru, severni Čile in osrednja Bolivija tvorita enotno ekološko okolje. Ujeto je med Andi, ki preprečujejo, da bi se vlažne gmote iz Amazonskega nižavja prebile … Beri dalje