Absurdno je, da se podporniki rdeče zvezde in komunističnega totalitarizma, z vso vnemo spominjajo žrtev nacističnih koncentracijskih taborišč pri tem pa pozabljajo na svoje zločine, na svoja koncentracijska taborišča. Spominjajo se in nas judovskega holokavsta, ki so ga izvajali nacisti, pozabljajo na slovenski holokavst, ki so ga izvajali sami.
Ob zadnjem mlaju je potekala dražgoška ceremonija. Na kraju zločina je osrednji govornik krstil Dražgoše za »slovenske Termopile«. Bistvena razlika je, da so partizani kmalu po začetku boja pobegnili in prepustili Dražgošane nemškemu maščevalnemu besu. »Farške vasi pa res ni škoda«, so govorili partizani, ki so še dan pred bitko prisegali, da bodo Dražgošane varovali.
Namesto pogovora o pristopih k reševanju vsakdanjih in bodočih problemov ter oblikovanja jasno profiliranih izbir, smo postavljeni pred odločitev ali smo za Janeza ali za Milana. Če si za Janeza, misliš o zadevah tako, če pa za Milana, pa obratno. Zdaj velja celo večja nevarnost: če razmišljaš o čemerkoli, se moraš najprej pozanimati, kako o tem razmišljata Janez in Milan.
Pred dnevi je odmevala razsodba Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, ki je razsodilo, da podjetja lahko nadzorujejo spletno komuniciranje svojih zaposlenih. Sledile so številne reakcije, ki so opozarjale na širjenje družbe nadzora in … Beri dalje
Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz je v nekaterih izjavah napovedoval vračanje prebežnikov v Slovenijo, ki jo je opredelil kot varno državo, ki kot takšna lahko sprejema prosilce za azil. Dr. Klemna Grošlja, obramboslovca s Fakultete … Beri dalje
Kot smo že vajeni, so evropske levičarske deviacije v Sloveniji grdo potencirane, za kar se moramo zahvaliti temu, da nas ni strojilo le salonsko levičarstvo, pač pa tudi polstoletni praktični stalinizem. Še danes levičarsko delovanje poznamo po istih metodah: parazitirati na tem, kar so zgradili drugi.
Predsednik vlade bi se lahko kaj naučil od Al Caponeja in rekel: drži, našli smo ministra, ki je v preteklosti jemal, kar mu ni pripadalo. Ne le enega, deset smo jih našli! Ampak to nikakor ne pomeni, da so čisto vsi ministri ali kar vsi Slovenci pokvarjeni. Tiste, ki so se v preteklosti okoriščali, smo odslovili. Kdor je kdaj goljufal in se okoriščal, ne more opravljati odgovorne funkcije.
Vse kar verniki danes vedo o Cerkvi, vedo iz medijev. Če vedo kaj o Cerkvi, vedo zato, ker je bil (nad)škof na televiziji, ker je radio poročal o neki cerkveni prireditvi in ker je rumeni časopis pisal o kakšnem škandalu. Ni prav, pravi tiskovni predstavnik Svetega sedeža, p. Federico Lombardi, da bi verniki samo iz nekatoliških medijev zvedeli za nepravilnostih v Cerkvi!
Zopet se približuje najpomembnejši karierni dogodek v življenju vsakega osnovno in srednješolca. Gre seveda za informativni dan. Letos bo 12. in 13. februarja. Ali so devetošolci in dijaki deležni vzpodbud pri odločanju za poklic in izbiro šole je odvisno od šole, ki jo obiskujejo in od dobre volje svetovalnih delavcev, razrednikov in drugih učiteljev.
Slovenija je poseben primer, tu namreč niti v zadnjih dveh desetletjih in pol formalne demokracije nismo imeli prave svobode, nikoli nismo uspeli v celoti vzpostaviti temeljev svobodne družbe, svobodne gospodarske pobude in transparentnega delovanja države (ter njenih ustanov) v službi državljanov in branjena njihove svobode.
»Can I get an Halleluiah!« je na odru s skoraj bojnim krikom zaklicala Sarah Palin, ko je v torek uradno podprla Donalda Trumpa pri nominaciji za predsednika. O vprašanju, ali je Palinova dobro izkoristila, ugodno izrabila ali pa morda celo zlorabila verski jezik za podporo Donaldu Trumpu, presodili ameriški volivci sami. Če bo njena prošnja uslišana z nekaj tisoči, bo Donald kmalu sedel na prestol zmage.
Poznavalci menijo, da je pred nami dolgotrajni boj s terorizmom tudi zato, ker ta pojav premalo poznamo. A slišati je še drugačne glasove, češ da je zadeva preprosta. To je stališče posebne izdaje satiričnega tednika Charlie Hebdo, ki je izšla ob obletnici terorističnega napada na uredništvo. Tako prikazuje stvari Tine Hribar v razpravi »Mojzesov pokol in islamski terorizem«.
Po izbruhu afere o dodatkih za pripravljenost med profesorji na Univerzi v Ljubljani, ki se je še potencirala ob odzivu Mira Cerarja na ponujen odstop Dušana Mramorja, smo za mnenje o postopanju odločevalcev in krizni … Beri dalje
Ko govorimo o revoluciji, imamo največkrat v mislih dogajanja v Ljubljanski pokrajini, kjer se je revolucija najprej in najbolj razdivjala in je zato zahtevala sorazmerno največ žrtev. O boju na Turjaku in Grčaricah, o kočevskem »procesu« in jelendolskih žrtvah vemo veliko podrobnosti. Zelo malo ali skoraj nič pa ne vemo, kaj se je v tistih težkih časih godilo na Primorskem. Primorci se o tem niso razpisali.
“Ljudstvo”, beseda, ki je tako draga tisti vrsti filozofije, ki ji rečemo “ideologija”. Danes se še vedno na veliko uporablja ta beseda, čeprav so se časi tako zelo spremenili, da mnogi najbrž niti ne vejo … Beri dalje
Da ženska ne more povedati, kar bi lahko in morala, nosi odgovornost tudi sodobni feminizem. Ni mu bilo treba postati to, kar je postal. Lahko bi ostal oster, celo popadljiv v odnosu do patriarhalne družbe in religije, nepopustljiv v svoji zmerni politični agendi. Njegov skok v naročje kulturnega marksizma, teorije spola in relativizma ga je odrezal od realne ženske našega časa.
Premier Miro Cerar je že pred tednom dni ugotavljal, da razlogov za »hujše sankcije« proti članom svoje ministrske ekipe zaradi zgodbe z dodatki za stalno pripravljenost ne vidi. Potem pa sem ondan prebral še besedilo izpod peresa nekdanjega predsednika novinarskega društva, ki je bilo še najbolj podobno reševanju ogroženega vojaka Mramorja.
Manko kristjanov v spominih na slovensko oporečništvo (med in po revoluciji) morda narekuje, da smo slovenski kristjani nekoliko previdnejši, ko hitimo z razglaševanjem mučencev; enako prav bi za prepoznavnost krščanskega v družbi prišli tudi kristjani-oporečniki, torej kristjani, ki so zastavili svojo svobodo ali celo življenje »zgolj« za civilne, državljanske pravice.
Marsikje smo se Slovenci naselili in počeli najrazličnejše stvari. A še nikoli nisem slišal, da bi bili tudi mafijci. Do obiska Leadvilla. Tukaj je konec 18. stoletja “deloval” Maks Malik. Urejal je dokumente za nove selitve iz slovenskih dežel, po njihovi priselitvi jim posojal denar. Dolžniki mu niso le vračali denarja z obrestmi, ampak tudi na volitvah glasovali po njegovih navodilih.
V zadnjem času se krepijo napetosti med Saudovo Arabijo in Iranom, ki se krepi in odpira na zahod. Zaslužnega profesorja Draga Ocvirka, poznavalca islama, smo povprašali o razlogih za napetosti med državo z večinsko sunitskim … Beri dalje