POP TV je najavil novo oddajo Hipnoza: dobra zabava, sodelujoče pa vabi z obljubo visoke denarne nagrade. Tako oddajo opisujejo na spletni strani 24ur.com: “Vsak teden bo skupina tekmovalcev v oddaji tekmovala v preprostih nalogah … Beri dalje
V Sloveniji smo prevzeli splošno prepričanje, da je država tista, ki nosi odgovornost za usodo posameznika. Vzela si je na svoja pleča skrb, da namesto nas poskrbi za vse tisto, kar se nam lahko zgodi in pri tem uveljavlja ideal povprečja. Prepričanje smo razširili v tri ključne smeri: v davčno politiko, v izgradnjo vsemogočnega državnega in javnega sektorja ter končno v proizvodnjo predpisov.
Aktualne javnomnenjske raziskave so pokazale padec podpore vladni koaliciji ter SMC in po drugi strani okrepljeno podporo SDS. V javnosti je čutiti negotovost ter izrazi zaskrbljenosti ob migrantski krizi, medtem ko Miro Cerar sporoča, da “vlada nestrpnosti … Beri dalje
Dotaknil se bom še ene Titove prevare, ki osvetljuje nekatere njegove značajske značilnosti in pojasnjuje, nekatere njegove odločitve. Peter Batty navaja, da je bil vnuk tlačana. Ta podatek ni točen, je del velike prevare. Te svoje trditve ne morem opreti na arhivsko gradivo in jo opiram na pripovedi mojega očeta, ki je Tita, takrat še Jožo Broza, poznal od najzgodnejših otroških let.
Scruton je kritičen do Žižkove popustljivosti do marksističnega revolucionarnega nasilja, zlasti do njegovih razlikovanj med nacističnimi koncentracijskimi taborišči in sovjetskimi gulagi. Edini namen Badioua in Žižka naj bi bil promocija niča, ničesar, za kar pa zahtevata odsotnost vsake kritike; nič, ki hkrati nudi odrešenje vsem, ki ga zagovarjajo.
Luka Lisjak Gabrijelčič: “Prevladujeta nelagodje in posnemanje preživelih vzorcev, ki so za sodobno demokratično družbo pogosto pregrobi in tudi žaljivi. V pluralni družbi takšna poenostavljanja rojevajo odpor, s čimer gojenje javnega spomina izgublja svoj pomen in postane orožje za politično obračunavanje.”
Svet za odziv na sovražni govor je pred dnevi objavil seznam devetih odzivov na javne izjave ali objave, ki naj bi po kriterijih Sveta predstavljale primere sovražnega govora. Na seznamu so se znašli tako škof Peter Štumpf, … Beri dalje
Ponekod bi radi naredili preteklost črno-belo, pri nas pa črno in rdečo. In črna in rdeča se v našem družbenem kontekstu zelo slabo mešata. Rdeča zvezda, rdeč komunisti, črni kleriki, črni oz. beli belogardisti, domobranci, ki so tudi črni. Ko na trenutek pomisliš, da so se stvari pomirile, spet udarijo.
Nadaljevanje prispevka Presneta Poljska! (I.) Liberalna »demohisterija« Poljska liberalno-demokratična struja se je po zmagi konzervativne demokracije poslužila grobe »bruharije« o nekakšni okupaciji državnih medijev kot »nevtralnih« zaščitnikov poljskega »demokratičnega raja«, o nepravnem poseganju v poljsko ustavo … Beri dalje
V preteklih tednih je v javnosti odmeval javni spor na Rdečem križu, med predsednico Natašo Pirc Musar in generalno sekretarko Renato Brunskole. Pirc Musar tako Renati Brunskole očita nestrokovno delo, ki je škodljivo za humanitarno … Beri dalje
Kot katoličanu iz Slovenije in srednje Evrope z zgodovinsko izkušnjo, kakršna je pač temu prostoru lastna, se mi zdi simbolno sporočilo nedavnega srečanja med papežem Frančiškom in patriarhom Moskve in vse Rusije na havanskem letališču pod egido komunističnega samodržca Raula Castra čista katastrofa. Spoštujem občutja tistih, ki jim omenjeni dogodek predstavlja znamenje upanja in veselja, a mene njegova inscenacija navdaja z bojaznijo pred vnovičnim zdrsom cerkvenega vodstva v flirtanje z avtoritarnimi režimi.
Nataša Govekar in Ivan Jurkovič sta bila pred časom imenovana na visoki funkciji v vatikanskih službah. O pomenu teh imenovanj smo vprašali Petra Laha, člana uredništva Časnika, ki predava komunikologijo na Papeški univerzi Gregoriana v … Beri dalje
Rusija je iz slovenskega gledišča precej drugačna kot iz poljskega. Prepričan sem, da bi večina Slovencev ob vprašanju »Ali se bojite ruske okupacije?« odgovorila negativno, kar pa za Poljake ne drži. Na Poljskem so se pojavili glasovi, da je Putin v Sloveniji našel svojega novega zaveznika. Pri njih si kaj takšnega ne bi mogli zamisliti niti v sanjah, saj so bili prav Poljaki najostrejši nasprotnik nedavnega ruskega vmešavanja v notranje politične zadeve Ukrajine.
“Kaj pa če nisi fajn in imaš težave? Pozabljamo, kako krhki smo navsezadnje. To misel izrivamo in nismo sposobni dojeti vrednosti trpljenja in se z njim soočiti. Naučiti se moramo spoprijemati s trpljenjem. Življenje brez trpljenja je morda samo teoretična možnost, praktično pa je to nemogoče.”
Ko sem pred časom na informativnem dnevu ene od treh zasebnih osnovnih šol (toliko o pluralnosti izbire) poslušal ravnateljico, da morajo starši tam vpisanih otrok še vedno plačevati 15 % stroškov za izvajanje državnega programa … Beri dalje
Zaradi agresivnega sekularizma vlada v Sloveniji popolna religijska nepismenost na vseh področjih od šolstva do medijev. Ljudje zaradi nje sledijo predsodkom, stereotipom in klišejem, ki povsem izkrivljajo stvarnost. Tako so npr. tisti, ki o religiji zares nič ne vedo, zase prepričani, da so zaradi tega napredni, verujoče pa razglašajo za zaostale in neumne.
V evropski in slovenski javnosti ter v medijih je begunski val, ki je v zadnjih dveh treh letih pljusknil v Evropo, razumljen kot nekaj popolnoma spontanega. Tega splošnega mnenja ne delim, saj mislim, da je zgrešeno. Prepričan sem, da je begunski val, ki vstopa v Evropo po balkanski poti, dobro vodeno in usklajevano gibanje, ki ima za cilj izvajati pritisk na Evropsko unijo.
Delim papeževo vizijo in papežev sočutni pogled na reveže in klice k pomoči. A moram iti nazaj na glavno vprašanje. Glavno vprašanje je kako? Prosti trg in kapitalizem dajeta pri pomoči revežem največ učinkov.
Stalne menjave nadzornih svetov in uprav v državnih podjetjih, ki se začnejo z medijskim pogromom destabilizirajo družbe, poslabšujejo poslovne rezultate ter družbam jemljejo ugled. V primeru banke se podraži denar na medbančnem trgu. Za NLB je bilo ocenjeno, da jim to povzroči od 200 do 300 milijonov eurov stroškov letno.
Pred zgodovinskim srečanjem papeža Frančiška in moskovskega patriarha Kirila, ki se bo odvilo na Kubi, 12. februarja, smo za razlago pomena tega dogodka povprašali profesorja na Teološki fakulteti Bogdana Dolenca. Bogdan Dolenc predavatelj ekleziologije, vede … Beri dalje