IZJAVA DNEVA, Bogdan Dolenc: Zgodovinski dve uri po skoraj tisočletju

dolenc
Bogdan Dolenc, foto: Radio Ognjišče.

Pred zgodovinskim srečanjem papeža Frančiška in moskovskega patriarha Kirila, ki se bo odvilo na Kubi, 12. februarja, smo za razlago pomena tega dogodka povprašali profesorja na Teološki fakulteti Bogdana Dolenca. Bogdan Dolenc predavatelj ekleziologije, vede o Cerkvi, prav tako je že vrsto let dejaven na ekumenskem področju.

 

Bogdan Dolenc:

Srečanje med papežem Frančiškom in moskovskim patriarhom Kirilom bo trajalo le kakšni dve do tri ure, vendar ga upravičeno imenujemo zgodovinsko, saj je prvo takšno srečanje po usodnem razkolu med rimsko in carigrajsko Cerkvijo v 11. stoletju (1054). Za razliko od Carigrada je bila namreč Moskva v odnosih do Svetega sedeža precej zadržana. Obiski carigrajskih patriarhov v Rimu in papežev v Carigradu so se zadnja desetletja kar vrstili, na srečanje z ruskim patriarhom pa so zaman upali vsi pokoncilski papeži, zlasti sv. Janez Pavel II. in Benedikt XVI. Cerkveni stiki z Rusko pravoslavno Cerkvijo so se močno ohladili po letu 1989, ko je v Ukrajini spet zaživela grško-katoliška Cerkev (zatrta je bila pod Stalinom 1946 in nasilno priključena pravoslavni Cerkvi). Ker je zahtevala nazaj zasežene cerkve, je prišlo do sporov in nasilja. Sledili so očitki s strani Ruske pravoslavne Cerkve, da katoličani v Ukrajini spet izvajajo »unijatizem«. Druga huda zamera s strani Moskve je nastala leta 2002, ko je Sveti sedež na ozemlju Ruske federacije vzpostavil štiri škofije. S tem naj bi bilo poskrbljeno za pastoralo tamkajšnjih katoličanov, pravoslavni pa so to razlagali kot vdor katoliške Cerkve na »kanonično ozemlje Ruske pravoslavne Cerkve« in poskus pridobivanja pravoslavnih za prestop v katolištvo. Zadnja leta so ti očitki, ki so prihajali z konservativnega krila ruskega pravoslavja, stopili v ozadje, pojavila pa so se druga nujnejša vprašanja, ki bodo predmet pogovora med papežem in patriarhom.

Velike zasluge za otoplitev medcerkvenih odnosov ima papež Benedikt XVI., ki nasploh goji simpatije do pravoslavja. Leta 2009 so bili obnovljeni diplomatski odnosi med Sv. sedežem in Rusko federacijo. Med nemškim papežem in patriarhom Kirilom je bilo več skupnih točk. Omenimo le nasprotovanje verskemu in moralnemu relativizmu, obrambo življenja in družine, zavzemanje za evangeljske ideale, človekovo dostojanstvo ter nasprotovanje verskemu in vsakršnemu fanatizmu.

Vse te vrednote v isti meri odlikujejo tudi papeža Frančiška, ki je bil takoj po izvolitvi deležen izrazov simpatije tudi s strani ruskih pravoslavnih vernikov. Aprila 2013 je agencija Interfax objavila izsledke raziskave, po kateri 71% prebivalcev Rusije želi, da bi obiskal Rusijo, samo 9% si tega ne želi. Nagovarja jih zlasti papeževa iskrenost, skromnost in preprostost. Glede srečanja s patriarhom Kirilom je ob vrnitvi z obiska v Carigradu jeseni 2014 prostodušno izjavil: »Patriarhu Kirilu sem rekel, da bi se rad srečal z njim, tudi on se strinja. Rekel sem mu: Pridem, kamor ti hočeš. Pokliči me in pridem. Tudi on misli enako.«

Srečanje bo zaznamovalo začetek novega, zelo obetajočega obdobja v stikih med sestrskima Cerkvama in bo odprlo pot mnogim drugim srečanjem in pobudam. Gre za srečanje dveh globokih duhovnih osebnosti. Ni mogoče pričakovati hitrih rezultatov glede posameznih vprašanj, najpomembnejše je srečanje samo.