Poiskati je potrebno dobre gospodarje

NLB»Vedeti, hoteti, narediti!«, Goethe.

V nadzornem svetu NLB naj imajo večino ugledni bančniki z izkušnjami iz mednarodnih trajno uspešnih bank primerljivih velikosti ob koncu svoje kariere, ki pokrivajo tako cilje načrta prestrukturiranja, kot tudi strokovna področja potrebna za uspešno delovanje banke oz. njenih odborov. Koristno je, da jih dopolnijo ekonomski strokovnjaki uglednih podjetij iz mednarodnega okolja, ki poznajo sodobna orodja upravljanja, vsaj kdo pa naj bo poznavalec geopolitike, glede na načrtovano privatizacijo. Po takih načinih oblikujejo nadzorne svete običajno v švicarskih bankah.

Nadzorniki naj bi usmerjali in pomagali uresničiti cilje zapisane v načrtu prestrukturiranja oziroma iz seznama zavez, ki ga je potrdila Evropska komisija kot pogoj za finančno pomoč države. Cilj je privatizacija banke, predhodno pa tudi izboljšanje njenega delovanja, za povečanje njene vrednosti.

V nadzornem svetu bi pričakoval predsednika, mednarodno uglednega bančnika, z več desetletnimi izkušnjami, ki bo usmerjal aktivnosti za udejanjanje načrta prestrukturiranja, s poudarkom na privatizaciji, takega, ki je že vodil prestrukturiranje bank podobne velikosti in ima mednarodne povezave s potencialnimi investitorji. Vodil naj bi odbor nadzornega sveta za privatizacijo, ki bo koordiniral aktivnosti med svetovalcem prodaje ter lastnikom, ki ga predstavlja SDH. V podjetju, kjer sem bil delničar, sta bila to dve osebi z mednarodnim ugledom, ki sta v zadnji fazi povečala vrednost podjetja za 40%. Delničarji smo jima priznali nagrado v velikosti dveh milijonov evrov. Ker takega bančnika v Sloveniji ni, bi ga bilo potrebno najeti na trgu bančnikov EU. Tako so storili Angleži, ki jih je bistveno več kot Slovencev in so za guvernerja narodne banke kljub temu imenovali Kanadčana. Cena za tako osebo na trgu bančnikov je  400.000 evrov bruto (higienik), kar je v rangu najboljših slovenskih predsednikov uprav privatnih podjetij. Variabilni del je odvisen od uspešnosti prodaje in ga definira lastnik.

V drugi sklop nadzornikov sodijo tisti, ki naj bi strokovno pokrivali delovanje banke oziroma vodili odbore nadzornega sveta, kot je odbor za imenovanje in nagrajevanje, odbor za revizijo in odbor za tveganja, vsaj dva strokovnjaka za vsak odbor, če želimo doseči dodano vrednost iz delovanja odborov.

Neodvisnost in nova znanja lahko prinesejo le taki, ki bi jih SDH izbral preko ugledne mednarodne agencije za iskanje kadrov v bančništvu s povabilom in ne preko razpisa s pogojem znanja slovenščine. Urediti pa je potrebno nagrajevanje, za enake poslovne rezultate bi morale biti nagrade enake, ne glede na to, ali so družbe v privatni ali državni lasti. Delničarje oziroma državljane zanima predvsem, za koliko bo banka prodana primernemu investitorju, ki bo izboljšal storitve tako za državljane kot za podjetja. Gre za strateško odločitev pomembno za prihodnost države.

Stalne menjave nadzornih svetov in uprav v državnih podjetjih, ki se začnejo z medijskim pogromom destabilizirajo družbe, poslabšujejo poslovne rezultate ter družbam jemljejo ugled. V primeru banke se podraži denar na medbančnem trgu. Za NLB je bilo ocenjeno, da jim to povzroči od 200 do 300 milijonov eurov stroškov letno.

Še vedno velja, da smo v letnem poročilu o konkurenčnosti držav švicarske poslovne šole IMD, na zadnjih mestih po učinkovitosti delovanja nadzornih svetov. Imenovanje nadzornega sveta NLB nas bo še bolj utrdilo na tem mestu!