Kje točno tičijo razlogi umika Italijanov od nakupa Cimosa je težko reči, so pa precej na dlani: „Cimos je slabo geostrateško pozicioniran, po obsegu pa predimenzioniran glede na ustvarjeno vrednost. Cimos je slabo stoječe podjetje in brez korenitih in hitrih sprememb v poslovanju podjetje z zelo slabimi razvojnimi obeti.“
Neuspešna prodaja Cimosa je končni simptom neuspešnega upravljanja velikih gospodarskih družb na slovenski način. Tako je zadnje dogajanje, povezano z reševanjem koprskega izvajalca avtomobilskih delov, za naš radio komentiral poslovnež Matej Kovač. Kritičen je do … Beri dalje
SDH in DUTB povečujeta lastništvo v podjetjih, ki bi jih lahko prestrukturiral kvečjemu zasebni lastnik. Sodobnih meril in standardov za ocenjevanje uspešnosti in učinkovitosti posameznih podsistemov v javnem sektorju ni. Zdravstvena reforma gre v smer še večjega podržavljenja izvajalcev zdravstvenih storitev. Dominantni mediji promovirajo državni paternalizem.
Večina postkomunističnih državah Vzhodne Evrope je z radikalnimi reformami prestrukturirala svoje gospodarstvo, le Slovenija je obdržala stare strukture, kar pa je celoten proces tranzicije zelo podražilo. Zaradi tega je dramatično padla konkurenčnost Slovenije v primerjavi z drugimi državami EU.
Stalne menjave nadzornih svetov in uprav v državnih podjetjih, ki se začnejo z medijskim pogromom destabilizirajo družbe, poslabšujejo poslovne rezultate ter družbam jemljejo ugled. V primeru banke se podraži denar na medbančnem trgu. Za NLB je bilo ocenjeno, da jim to povzroči od 200 do 300 milijonov eurov stroškov letno.
Koliko bi ob cenah za delnico, ki jih ponuja Cinven, zaslužila država? 560 milijonov evrov. Minimalna spodnja meja 800 milijonov evrov, o kateri so še nedavno govorili vladni možje, je danes iluzija. Kot bi govorili o utrinku v jasni poletni noči. Vidiš ga… in ga že ni več.
Ironija usode je, da se je nedavno pred imenovanjem novega ljubljanskega nadškofa “odvrtelo” še eno nadaljevanje mariborske nadaljevanke. Podjetje T-2, ki je bilo v samem osrčju investicijskih dejavnosti mariborske nadškofije, je 16. septembra šlo v stečaj. Zahtevali so ga upniki, ki od T-2 skupaj terjajo stomilijonske zneske. Konkretno gre za Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), za Hypo Alpe Adria bank in za Banko Celje.