Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz je v nekaterih izjavah napovedoval vračanje prebežnikov v Slovenijo, ki jo je opredelil kot varno državo, ki kot takšna lahko sprejema prosilce za azil. Dr. Klemna Grošlja, obramboslovca s Fakultete za družbene vede, smo ob tem vprašali ali bi morebitno vračanje prebežnikov za Slovenijo pomenilo varnostno grožnjo oz. kako verjetno je sploh vračanje.
Klemen Grošelj:
Glede na izjave avstrijskega zunanjega ministra ni povsem jasno ali gre za vračanje skladno z Dublinsko uredbo ali zavračanje na sami meji. V izjavah je omenjal obe možnosti. Ne glede na razlike v postopkih pa bi tovrstno vračanje ali zavračanje obremenilo slovenski nacionalno-varnostni sistem, predvsem policijo, kar bi lahko vodilo do večjih varnostnih tveganj. Ker bi tovrstno vračanje sprožilo reakcijo na celotni t.i. balkanski poti, saj bi vse države začele vračati begunce v sosednje države preko katerih so potovali, bi to sprožilo napetosti med državami, še posebej tam, kjer so že sicer ti odnosi zaostreni zaradi drugih odprtih vprašanj. In v tem primeru, če ne bo koordinacije med državami, bi tovrstno vračanje gotovo zaostrilo tako odnose med Avstrijo in Slovenijo, kot tudi med Slovenijo in Hrvaško. Sam ocenjujem, da do tovrstnega vračanja ne bo prišlo, vsaj s strani Nemčije ne, ker je nemška politika in predvsem kanclerka Merkel večkrat poudarila, da Nemčiji ni v interesu destabilizacija Balkana, kar bi tovrstna poteza gotovo povzročila. Sam pričakujem, da se bodo pogoji za vstop in azil tako v Nemčiji, kot tudi v Avstriji zaostrovali, čemur bodo sledile tudi druge države na t.i. balkanski poti vključno s Slovenijo. Hkrati pa bo predvsem Nemčija začela proces repatriacije vseh tistih, ki niso upravičeni do azila. Če in kako bo temu sledila Avstrija pa bo realno pokazal čas po spomladanskih predsedniških volitvah.