V Ameriki že Aleluja?

trump palinPalin uradno podprla Trumpa s prizvokom vere

»Can I get an Halleluiah!« je na odru s skoraj bojnim krikom zaklicala Sarah Palin, ko je v torek uradno podprla Donalda Trumpa pri nominaciji za predsednika. Trumpu podpora nekdanje guvernerke in republikanske kandidatke za podpredsednico pride prav. Že čez nekaj dni, na prvi dan v februarju, bo zvezna država Iowa kot tradicionalno prva izvedla volitve k nominaciji predsednika in določila usodo mnogim kandidatom. Na republikanski strani je v Iowi poleg Trumpa glavni tekmec senator Ted Cruz, ki na narodni ravni kot drugi za milijarderjem Trumpom precej zaostaja, a lahko z zmago v Iowi, kjer mu sila dobro kaže, mogotcu Trumpu bistveno premeša štrene. V tem trenutku ni čisto jasno, koliko bo Trumpu podpora Sarah Palin pomagala, saj jo marsikateri Američan vidi le še v reciklaži.

Toda Palinova ima v Iowi dobro razvito mrežo (finančnih) podpornikov. Hkrati predstavlja prvo »večjo« republikanko, ki je Trumpa uradno podprla. In kar zna biti odločilno – Palinova lahko privabi evangelikalske kristjane, katere je do nedavnega Ted Cruz uspešno snubil. Pri mnogih republikanskih volivcih namreč Palinova kot »ponovno-rojena« kristjanka šteje za vzor politika. Te vrste versko-opredeljenih volivcev je v Iowi veliko in če sedaj namesto Cruza podprejo Palinovo, torej Trumpa, potem ima slednji zmago že v žepu, četudi za veliko ceno. Kot je rekel Ralph Reed, predsedujoči Koaliciji za vero in svobodo, je »renome Palinove med evangelikalci zlat, kot so zlate pipe v Trumpovem stolpu. Čeprav ta podpora še ne pomeni zmage, lahko podpora Palinove obrne borbo za evangelikalske glasove v vojno za dušo republikanske stranke«.

Morda je krik »aleluja« zgolj znamenje njenega navdušenja. Lahko pa ta aleluja pretkano izzveni kot prošnja za podporo. V tem smislu je – po nekoliko ciničnih besedah CNN komentatorja Stanleya – podpora Palinove resnični »Božji dar Trumpu«. Še več, da bi navdušila evangelikalska čustva, je poleg aleluje Palinova na istem odru izrekla tudi muslimanski »Allahu akbar« in ga povezala z naftno bogatimi deželami, kjer se (narodi) »bojujejo in kričijo Bog je velik, ter proglašajo džihad drug nad drugim že na veke«. Z izjavo, naj ti (vsi muslimani) ne zaslužijo ameriške podpore, je seveda merila predvsem na ameriške krščanske volivce – še posebej v času, ko politični fanatiki ISIS-a v imenu islama izvajajo množične usmrtitve in rušijo stoletja stare spomenike kot pred kratkim najstarejši krščanski samostan v Iraku. Seveda bodo o vprašanju, ali je Palinova dobro izkoristila, ugodno izrabila ali pa morda celo zlorabila verski jezik za podporo Donaldu Trumpu, presodili ameriški volivci sami. Je pa dejstvo sledeče: Sarah je prosila za »eno Alelujo!« Če bo njena prošnja uslišana z nekaj tisoči, bo Donald kmalu sedel na prestol zmage.

Pa ne na zmagoslavni prestol vere ampak na političnega. Seveda se vera in politika ne izključujeta. A za medsebojno dopolnjujoč odnos med političnim in vero potrebuje verujoč politik z leve ali desne predvsem čisto in nesebično srce. Do politične odličnosti in čiste skrbi za skupno dobro pa pride le preko daru umiranja sebi – kot je jasno vsakemu, ki pozna izročilo in sporočilo zmagoslavne a ponižne »aleluje«.