Nenavadno visoka zmaga Roberta Goloba oziroma njegove stranke je presenetila skoraj vse Slovence. Od predvidenih 26 odstotkov glasov, napovedovanih še nekaj dni pred volitvami, jih je dobil 35. Večina razočaranih volivcev desnih strank je za svoj volilni poraz krivila medije z RTV Slovenija na čelu.
Mediji desnega pola? Levičarji jih ne berejo, zato ni učinka
Toda so res vsega krivi mediji, ki so tako zvesto poročali o kolesarskih protestih in napihovali domnevne napake vladne koalicije s predsednikom Janezom Janšo na čelu? Po porazu Demosa, in ko so oblast prevzeli dediči komunizma, je Ivan Oman ob neki priložnosti zavzdihnil: »Ko bi le imeli svoj dnevnik …« Od tedaj smo na desnici ustanovili toliko različnih medijev, da bi z njimi že zdavnaj morali obračunati z levičarji. Nič od tega se ni zgodilo. Zdi se, da je levica trenutno močnejša kot kadarkoli po letu 1991. Ljudje, ki volijo leve stranke, desnih medijev ne berejo niti ne gledajo, zato nanje nimajo nobenega vpliva: kot da jih ni.
V neki instituciji z akademsko izobraženimi ljudmi je Golob dobil 90 odstotkov glasov. Tako visok volilni rezultat je mogoč samo v skrajno diktatorskih državah tipa Severna Koreja. Ali so bili tudi ti ljudje, izobraženi in razgledani, pod vplivom medijev? Prej bi rekli, da so bili pod vplivom alkohola in so se norčevali iz demokracije.
Večina volivcev ni prepoznala koristi Janševe vlade. S čim jih je torej tako zelo navdušil Robert Golob?
Večine volivcev v Sloveniji nista prepričali visoka rast BDP (okoli 8 odstotkov) in nizka brezposelnost (okoli 4 odstotke), ki sta bili doseženi pod vlado Janeza Janše. Niti višje plače in nižji davki. Niti jih ni strah napovedi Levice o obdavčitvi premoženja in krepitvi državnega aparata proti zasebni pobudi v zdravstvu, šolstvu in celo v gospodarstvu. Na večino volivcev ni vplivalo dejstvo, da je Robert Golob s svojo stranko Gibanje Svoboda vstopil v volilno tekmo kar tako, zgolj s svojim imidžem, ki ga je nacionalna televizija ljudem nekaj dni pred volitvami slikala iz vseh zornih kotov in iz navadnega človeškega bitja ustvarila božanstvo. Vsaj tako so ga dojemali mnogi volivci in se ga dobesedno oklenili okoli vratu.
Ker je opazka o alkoholu samo šala, kaj je potem vplivalo na čuden izid volitev? Zakaj smo Slovenci zavrgli očiten napredek Slovenije v zadnjih dveh letih, ki je vzbudil pozornost v Evropi? Pred svojo inavguracijo za predsednika vlade nam je kandidat za ta položaj Robert Golob obljubil ponos, ki nas bo grel ne le en mandat, temveč tudi v naslednjih. In smo Slovenci s to megleno obljubo zadovoljni? Ameriški znanstvenik James H. Fallon, profesor nevrobiologije, psihiatrije in človeškega vedenja na Univerzi v Kaliforniji, bi nam morda odgovoril pritrdilno.
Ljudem – žrtvam diktature, se spremeni genski zapis, pri volitvah pa delujejo tudi nagoni
Po njegovem mnenju se dolgotrajni vpliv avtoritarnega vodenja države prenese v človekovo dedno substanco. Gre za kemično spremembo, ki ne spreminja molekule DNK, ampak nanjo veže kemijske dodatke, kot je npr. metil, in s tem zaznamuje človeka za vse življenje. Sprememba, ki ob tem nastane, se deduje. Fallon je omenil primer Američanov afriškega izvora, ki se jim je zaradi suženjstva dvignil tolerančni prag za prenašanje nasilja in zatiranja. Lahko ta primer prenesemo na naše razmere? Opomniti moramo, da smo Slovenci vsaj do devetdesetih let živeli v razmerah trde komunistične diktature, se ji prilagajali in s tem višali prag občutljivosti na represivno ravnanje takratne samovoljne oblasti. Genetske spremembe, ki so ob tem nastale, kot jih opisuje James Fallon, so pri ljudeh sprožile naklonjen odziv do vladajoče politike in jo s tem posvojili kot svojo lastno odločitev »za«.
Zato so mnogi Slovenci, zaznamovani s tem genskim zapisom, nesposobni dojeti in sprejeti vlado, ki ni kontaminirana s podedovano podložnostjo levi, do nedavnega komunistični eliti. Sužnji, kot so bili afriški Američani, so imeli gospodarje, sicer ne bi bili sužnji. Ali so tudi Slovenci, ki tekajo za vedno istimi novimi obrazi sužnji? Vendar zato, da imamo nekoga za gospodarja, ni treba biti suženj. Družinski pes med družinskimi člani hitro prepozna gospodarja. Nagonsko izbere tistega, ki ima v družini glavno besedo, ne tistega, ki mu nosi hrano in ga vodi na sprehode. Ali tudi Slovenci nagonsko prepoznamo gospodarje, ki jim pripada oblast, ne onih, ki nam višajo plače in nižajo davke?
Pri marsikom gre pri volitvah za zvestobo izročilu prednikov, zato nepravilnosti, tudi hujše, niso tako pomembne
Da postaneš v Sloveniji predsednik vlade ali države, moraš imeti pravi izvor. To pomeni, da imaš prednike, ki so svojo politično in nazorsko držo prenesli na potomce, ne da bi se ti tega zavedali. S tem so podedovali tudi njihov splošni vzorec vedênja, pri čemer močno izstopa hotenje po vladanju. Vendar je ta vedenjski vzorec zelo podoben drži vernega človeka, ki tudi deduje svoj vzorec. V obeh primerih gre za zvestobo izročilu prednikov. To nam lepo ponazarja latinska beseda »religio«, ki po Ciceronu (1. stol. po Kr.) pomeni »natančno in strogo spoštovanje tradicionalnega kulta«. Zato volivcev Roberta Goloba prav nič ne moti njegova škandalozna plača za leto 2020, ko je skupaj prejel 214.043 evrov neto, kot tudi nas, kristjanov, ne motijo pedofilski škandali v slovenski Cerkvi do te mere, da bi se odpovedali svoji veri in Bogu.
Če volivce, ki volijo ta prave, vprašate, zakaj vedno znova zaupajo oblast enim in istim, že stokrat kompromitiranim, samo jecljajo in morda izrečejo dve posebej intonirani besedi: »Ta Janša …!« Potem še nekaj zabentijo in to je vse. Menim, da imamo kristjani, ki smo zadnje volitve izgubili, kljub vsemu veliko več povedati, saj imamo »zaklade v nebesih, kjer jih ne uničujeta ne molj ne rja …« (Mt 6,20). Tudi če se slednje sliši pretirano vzneseno, je to za nas obljuba perennis – za vse večne čase.
