Mir, ljubezen, zbogom!

Foto: Novi glas.
Foto: Novi glas.

Ta, zdaj že vsem znani pozdrav predsednika vlade Mira Cerarja (v jezikovno zmedenem izvirniku: »Peace, ljubav, bok!«), ko je nasedel hrvaškemu komiku in mislil, da govori s hrvaškim mandatarjem Tihomirjem Oreškovićem, je še ena iz nabora Cerarjevih fraz brez vsebine in teže.

A spomnila me je na pacifistično ‘love and peace’ (ljubezen in mir) ali v španski različici ‘paz y amor’. Ali drugače: imejmo se radi, živimo v miru in vse bo dobro. Nekdo je to izjavo na Twitterju označil za natančno odslikavo Cerarjevega volilnega telesa. On in njegova politika sta en sam ‘paz y amor’, iracionalnost (ki se ji je Cerar posvetil v svoji doktorski disertaciji) oziroma zgodba o cesarjevih novih oblačilih.

Kaj v resnici pomeni mir, je zelo natančno opredelil filozof dr. Milan Komar v svojem eseju Branilec miru. Avtor v njem pravi, da mir izvira iz reda, za uresničevanje miru pa so po njegovem mnenju potrebni še:

  1. Pamet. Pamet kot krepost – realizem in vedenje, kaj storiti v danih okoliščinah.
  2. Globina. Površnost vodi v nespamet, pravi Komar. »Brez prodornosti in globine ni prave komunikacije med ljudmi. Plitev človek ne zna in ne more tako govoriti, da bi drugemu njegove besede prišle do srca.«
  3. Pravičnost. Krivica je eden ključnih dejavnikov za razkroj družbe in organizacij. »Ubija medsebojno zaupanje in neti sovraštvo in maščevalnost.«
  4. Borba. Za mnoge mir pomeni nič sitnosti in nič znoja. Pa ni tako. Mir zahteva veliko dela in borbe in, če je porušen, veliko vztrajnosti, da se spet vzpostavi.
  5. Čustva in strasti. Strastnost je snov, iz katere prava pamet in dobra volja oblikujeta krepost. Enako je za dobro delovanje družbe potreben pravni okvir, ki pa ga morajo napolnjevati pristni osebni odnosi, urejena čustva in strasti ter življenjska sila.
  6. Stalnost. »Iz prhkih opek se še nikdar ni zgradila trdna hiša,« nazorno opisuje Komar.
    Obnavljanje. »Kdor sproti ne popravlja, ne obnavlja in ne budi nove rasti, se bo kmalu znašel v trohnobi in razpadu.«
  7. Življenje. »Miru ne more biti brez močne življenjske sile. Ni treba izpodkopavanja od zunaj, petokoloncev in minerjev: organizacija lahko razpade zaradi nemoči.«

Verjetno je jasno, da te »prhke opeke« Sloveniji ne morejo zagotoviti miru. Ključno vprašanje pa je, kako naj vsak od nas pri sebi začne izpolnjevati te pogoje, da bo v svojem okolju, ki ga pretresa marsikaj, prinašal mir. Ali na drugi ravni: kaj naj naš del političnega parketa goji, kako naj se oblikuje, da bo v Sloveniji, ki ni le na prepihu, ampak na burji, vzpostavil mir. Vse bolj postaja jasno, da niti zunanji mir ni samoumeven, kaj šele notranji. Zato bo dolgoročno (tudi politično) nagrajen le tisti, ki ga bo znal vzpostaviti oziroma ohraniti. Dr. Komar ponuja recept, ki pa ni preprost.