Lastnik najdražjega podjetja na svetu, Tim Cook, je bil pred kratkim na obisku pri papežu Frančišku. O čem sta se pogovarjala ni znano. A gotovo Cook ni šel tožiti papežu, da se Apple po letu 2007 sooča z najslabšo prodajo. Podjetje vredno več kot 700 milijard dolarjev še vedno žene svetovno gospodarstvo. Omembe vredna pa je izjava Cooka o svetovnih razmerah, ki jo je Bloomberg objavil pretekli teden: »V svetu videvamo tako ekstremno situacijo, ki je v svetovni ekonomiji še nismo nikoli izkusili«.
K tej ugotovitvi verjetno ni prispeval najslabši začetek borznega leta, a je bil ta prej posledica vseh razmer, ki se v svetu ponovno zaostrujejo. Ekonomisti že omenjajo svetovno recesijo in velike težave držav v razvoju. K temu močno prispeva najnižja cena surove nafte v zadnjih 11. letih.
Previsoke zaloge, prenizko povpraševanje
V svetu se preprosto izčrpa preveč nafte. Zaloge nafte so na rekordnih ravneh. Povpraševanje po nafti zaradi stagnacije gospodarstva posledično upada. Po odpravi sankcij proti Iranu se bo količina izčrpane nafte samo še bolj kopičila. Opozorila o znižanju dnevni kvot zato niso odveč. Rusija želi iti celo korak dlje ali bolje v drugo smer.
Trenutno se cena surove nafte določa v dolarjih glede na “benchmark” Brent. Rusi želijo določiti svoj način določanja cene, ki ne bo vezan na dolar ali ZDA. S tem želijo postati manj odvisni od Zahoda. Ta korak bi seveda pomenil katastrofo za dolar. Trenutno se ves posel z nafto ustvarja v dolarjih, kar vzpodbuja povpraševanje po tej svetovni valuti. Rusija, katerih polovico državnih prihodkov prinaša nafta, bi s takšnim korakom postala eden glavnih svetovnih igralcev na trgu surovin. In verjetno ne bi ostala osamljena. Gotovo bi ji sledile še nekatere vodilne države bogate z nafto na Vzhodu.
Naftno krizo spremljajo množična odpuščanja. Norveška je zaradi tega dosegla najvišjo stopnjo brezposelnosti zadnjih nekaj let. Največji svetovni proizvajalec nafte, BHP Billiton, je po poročanju nemškega gospodarskega spletnega portala Deutsche Wirtschafts Nachrichten, v velikih težavah. Do maja bi lahko od 26 črpališč ohranili samo še 5. Agencija Moody’s svari surovinska podjetja, da bi jim lahko znižali bonitetno oceno. Takšnih podjetij je trenutno 175 (Total, Royal Dutch Shell, Statoil, …).
Cena nafte lahko še dolgo pada
Na omenjenem spletnem portalu so objavili zanimivo grafiko. Prikazuje strošek posamezne države proizvajalke glede na izčrpan sodček nafte (159 l). Pri trenutnih cenah surove nafte (okoli 35 $) manj kot polovica držav črpa z dobičkom. Velika Britanija bi recimo potrebovala ceno vsaj 52 $, da bi imela pokrite stroške. Strošek držav bližnjega Vzhoda, Kuvajta, Savdske Arabije, Iraka, Združenih Emiratov in Irana, pa se gibljejo samo okoli 10 $ za sodček. Nizke cene torej ne škodijo vsem državam, za druge pa pomenijo katastrofo. Na ceno nafte so vezani številni krediti in Mednarodni denarni sklad je že prejel prošnjo za finančno pomoč Azerbajdžana, da premostijo svoje kredite.
Cena gotovo ne bo več dolgo padala. Vsak politični pretres na bližnjem Vzhodu pa lahko povzroči, da cene ponovno poskočijo. In ravno to se je začelo dogajati, ko so na dan pricurljali načrti Turčije, da želi z vojsko vkorakati v Sirijo.
Izkoristimo torej nižje cene goriv, ker svet žal potrebuje višje cene surove nafte, ker so od tega vsaj zaenkrat preveč odvisna mnoga gospodarstva. Ob ponovni rasti cen pa bomo ponovno videli podražitve in posledično inflacijo, ki pa si jo trenutno tako močno želijo vsaj centralne banke ZDA, EU in Japonske.
Marko Kocuvan je neodvisni premoženjski svetovalec.
