Neskončne razprave smo že opravili glede najboljšega taktičnega in strateškega pristopa k morebitni zmagi desnih strank na državnozborskih volitvah. Vsakokrat, ko se štetje volilnih glasov in delitev poslanskih mandatov zaključi, se odprejo lamentacije o razlogih za neuspeh desnih strank. Pogosto slišimo, da bi morala desnica delovati po vzoru levice.
V Sloveniji na razmere v Venezueli nekateri gledajo povsem drugače kot svetovni mediji in kot bi upravičeno pričakovali od objektivnosti polnih ust slovenskih mainstream medijev. Miha Kordiš za nastalo stanje hitro in hladnokrvno najde rešitev: »Kapitalistično kontrarevolucijo obrat do zadnjega beliča, nato pa z bajoneti sterat v morje.«
Seveda bi lagal, če bi rekel, da nisem vesel zmage Suzane Džamaladinove alias Džamale. Vesel bi bil tudi, če bi se objektivno izkazalo, da sta bila njena pesem in nastop povsem zanič. Navijač je pač podarjene enajstmetrovke vesel skoraj enako kot zaslužene. Kar vam bodo glede na pretrese zadnjega meseca potrdili tako vijoličasti kot zeleni.
Tudi v tistih preteklih nedemokratičnih časih, ko smo živeli pod okriljem »rdeče zvezde« in jih nekateri še vedno pogrešajo, nismo bili vsi enaki; ne v socialnem položaju in ne v upoštevanju človekovih pravic. Tega nikoli ni bilo in ne bo. Je pa razlika, biti mlad danes ali takrat, ko številnim niso bile dane možnosti pogledati v drugačen svet. Nekateri so sprejeli rdeče knjižice in zato imeli veliko več možnost.
Še vedno odmeva zmaga Jamale, predstavnice Ukrajine, na Eurosongu. S pesmijo Ne morem preživeti mladosti tam je spregovorila o grozotah deportacije krimskih Tatarov v času vladavine Stalina. Letošnje tekmovanje je tako zaznamovala tudi politično vprašanje, … Beri dalje
Smo edina država na svetu, ki je na začetku svoje demokratične poti na čelo postavila človeka, ki si samostojne države ni želel. Smo tudi edini, ki bivšemu partijskemu sekretarju dovolimo, da se je povzpel na stolico »učitelja demokracije«, kar je samo po sebi nesmisel. Kučan je namreč večkrat javno povedal, da Slovenija ni njegova izbira, zato pravilno sklepa vsak, ki trdi, da je bil proti osamosvojitvi.
Še vedno postanem slabe volje skoraj vedno, ko odprem naše medije. Če naletim le na novinarja, ki je površno opravil svoje delo, ali na topoumen članek, še nekako gre. Veliko bolj boleče je gledati manipulacije in škodoželjnost, ki veje iz številnih člankov in avtorjev. Dim, težke kovine in pesticidi v barakarskih naseljih tretjega sveta niso nič v primerjavi s strupom, ki duši Ljubljansko kotlino in njeno periferijo.
Prav v teh dneh mineva 20 let od prvega obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji. Maja leta 1996 smo bili pet let samostojni, na Brniku so papeža sprejeli predsednik Milan Kučan, predsednik vlade Janez … Beri dalje
Si lahko mislite, da bi morali za nakup mobitela stopiti k tajniku krajevne skupnosti po dovolilnico? On pa bi nato preveril, ali se vam lahko dodeli mobitel in če slučajno niste kdaj potovali v Argentino. Zato je leto 1990 za našo generacijo osvoboditev in zato moramo skrbeti za svobodo še naprej, ne glede na to, kako smo zaradi pokončnosti tepeni.
Mitično upanje in tiranja gresta z roko v roki. Politična izdelava raja na zemlji in revolucionarno nasilje sta brat in sestra. Poglejmo okrog sebe! Kje v politiki je dandanašnji največ želje po nasilju? Tam, kjer je največ utopije. Iracionalni politični mit je pri skrajnežih tako močan, da so brez pomislekov sposobni vzpostaviti tiranijo, če pridejo na oblast.
“Država (in sodržavljani) mi dolgujejo spoštovanje in še kaj, medtem ko jaz njim ne dolgujem nič.” Država pa ne more iz nič ustvarjati pravic, kakor tudi krave ne more ustvariti z dekretom. Ne obstaja banka svoboščin in pravic; teh je v obtoku le toliko, kolikor so jih ljudje dali v obtok. Banka, iz katere vsi samo dvigujejo in nihče vanjo ne vlaga, ne bo dolgo ostala odprta.
Primarni vzrok, da je Agop Stepanjan leta 1984 padel v Udbino in posledično vojaško pravosodno kolesje in tako postal dolgoletni nedolžni obsojenec, leži v sami naravi nedemokratičnega in totalitarnega socialističnega režima, ki je vladal do aprila 1990. Orwellovski proces v Ljubljani leta 1984 je bil predigra udbovsko-kosovsko-kučanovskemu procesu
Društvo Domoljubni TIGR – 13. maj danes pripravlja spominsko slovesnost na Mali gori pri Ribnici. Proslava je spomin na prvi spopad Slovencev z okupatorjem v času okupacije na slovenskem ozemlju 13. maja 1941 na Mali … Beri dalje
Poslanska skupina SDS je zaradi primera dodelitve koroških dečkov v rejništvo vložila interpelacijo zoper ministrico za delo Anjo Kopač Mrak. Ministrici očitajo tudi prikrivanje strokovnih napak in vpletanje politike v stroko. Pred obravnavo interpelacije v … Beri dalje
Osamosvojitvenim politikom so zlasti delavci tuji. V sindikatih vidijo zgolj orodje komunizma in jih niti niso skušali pridobiti! Namesto krščanskega socialnega nauka je glavna predvolilna parola: »Hodim v cerkev!« Slovenske politične razmere naravnost kličejo po klasični krščanski desnici, ki se bo zavzemala za delavce, upokojence, mlade in ljudi z obrobja.
Sredi maja mineva sto let od sporazuma Sykes-Picot, ki je začrtal meje na Bližnjem Vzhodu. Dogodki zadnjih let so ta sporazum znova priklicali v javni spomin, ko si teroristična organizacija Islamska država prizadeva z neizprosno krutostjo te meje izbrisati in vzpostaviti svoj kalifat. Iz propagandnih namenov spretno uporablja skrajnolevičarski diskurz.
Ob koncu prejšnjega stoletja je nemški teolog prof. Hans Küng iz Tubingena, ob iskanju poti človeštva iz (kot sam pravi) današnje svetovne agonije v znosnejšo prihodnost, našel rešitev v svetovnem etosu. Ne samo, da so … Beri dalje
Med obema krogoma avstrijskih predsedniških volitev je osrednje vprašanje ali lahko »modri« prvič dobijo volitve v Avstriji in spravijo svojega človeka vsaj formalno na vrh državne piramide, v nekdaj cesarski Hofburg. Drugo vprašanje je morda še pomembnejše od prvega in sprašuje o tem, kako je sploh mogoče, da sta se Norbert Hofer in Svobodnjaška stranka Avstrije prebila na njegov prag.
Dostojanstvo moramo vrniti človeku. Ne more imeti delo čast in oblast, pač pa človek. Kajti oblast ne more biti v rokah dela, čast pa prav tako ne. V kolikor ima delo v svojih rokah oblast, je nujna posledica delitev ljudi na tiste, ki imajo delo in s tem oblast, in na one, ki dela nimajo in so pod oblastjo.
Med zmaje, minotavre, morske deklice in kar je še takih pravljičnih bitij, moramo prišteti še mitološko bitje, ki sem ga poimenoval »levičarski podjetnik«. Levičarskega podjetnika namreč ni. Pri nas imamo sicer Forum 21, vendar tam niso zbrani podjetniki, temveč oni, ki jih imenujemo tajkuni. To so tisti, ki svoje premoženje dolgujejo prebrisanosti, da so na pravi strani.