Trnje z boljševiškega grozdja

Z devetdesetimi leti je prišlo olajšanje in utvara, da bo z novimi okviri življenje samo od sebe steklo po novih tirnicah. Nekaj časa se je na demokratični strani govorilo o tranziciji, za kak hip tuintam celo o lustraciji. Ti glasovi so z leti utihnili. V primerjavi s socialističnim nazadnjaškim mezenjem smo dohitevali Zahod, dokler se ni začela odkrivati svetovna gospodarska recesija.

Mit multikulti II.

Nadaljevanje prispevka s povezave. Dve Evropi Zadnja evropska migrantska kriza k sreči počasi odstira tančice vseh negativnih razsežnosti brezglave vere v »multiKULT« ideologijo, kot jo poznajo v nekaterih zahodnoevropskih državah, in ki ji evropski vzhod … Beri dalje

Meje drugorazrednosti

Predsednik države se bo moral odločiti, ali bo svojim visokim gostom iz Avstrije, Madžarske, Nemčije in Hrvaške razložil, da mu je več do rdeče zvezde kot do udeležbe današnje opozicije in tistih, ki so državo tudi osamosvojili, ali pa bi se raje zameril svojim (nekdanjim?) političnim zaveznikom tako, da bo rdeči zvezdi odrekel gostoljubnost. To bo test državništva.

Nadškof dr. Alojzij Šuštar in slovenska samostojnost

Na slavnostni prireditvi pred parlamentom na dan razglasitve slovenske samostojnosti je nadškof Šuštar slovesno blagoslovih lipo, kot simbol slovenstva. Kot tedanji tajnik nadškofa Šuštarja sem povedal organizatorjem, da nadškof potrebuje mikrofon, da prebere blagoslovno molitev. Toda ko je nadškof stopil pred mikrofon, je bil ta, ki je še pred nekaj sekundami brezhibno deloval, izključen.

Izvorna zmota progresistov

Krščanstvo ostaja v veljavi tudi zato, ker so„napredne sile“ padle na izpitu pri dveh vprašanjih: pri vprašanju nasilja in pri vprašanju pravičnosti. Razsvetljenstvo, francoska revolucija, tehnična revolucija, socialna revolucija, komunistična revolucija in ostali iz te tovarišije niso rešili problema nasilja in niso vzpostavili optimalno pravične družbe. Čeprav so to obljubljali.

Med zasebno in državno šolo

Razmerje med zasebnim in državnim šolstvom je po svetu različno. V Libanonu na primer, je zasebnih šol 85%, v Španiji nad 50%… Gre za vrtce, osnovne šole, srednje in visoke šole. Pri nas so bile … Beri dalje

Ni direktne zveze med Strasbourgom in Orlandom

Verjetno ste že seznanjeni s tragičnim pomorom desetin obiskovalcev gejevskega kluba v Orlandu. Manj znana pa vam zna biti razsodba evropskega sodišča za človekove pravice s sedežem v Strassbourgu, da “pravica do poroke med dvema osebama istega spola” ne spada med človekove pravice. Kaj odločitev Sodišča za človekove pravice pomeni za naše podalpske zdrahe?

Mit ‘multikulti’ I.

Druga zgodba je »umetni multikulturalizem«, ki se pojavlja predvsem v zadnjih desetletjih, čigar končni rezultat naj bi bila sorazmerno enotna svetovna družba z zabrisanimi notranjimi identitetami. Enovita družba je bolj prikladna za vodenje in finančno »molzenje«. Prav zato globalni »multikultivatorji« ustvarjajo ideologije, ki učinkovito služijo njihovim pohlepnim ciljem.

Izseljenstvo pri nas povsem spregledano

Jasno je, da mladi, ki odraščajo v Sloveniji, ne morejo pridobiti nobenega vedenja o zamejski in izseljenski dimenziji slovenstva, saj sta ti v šolstvu in medijih povsem spregledani. A upajmo vendarle na bolj pozitiven razvoj dogodkov v prihodnje. Ko sem sam obiskal martinovanje v San Franciscu je tam bilo pol ducata mladih, ki so se priselili v zadnjih letih.

Narobe svet

V državah, ki so opravile s komunizmom, kjer življenjski standard raste, v državah, ki imajo neodvisno sodstvo in uravnotežen medijski prostor, nikomur ne pade na pamet, da bi bivšo, staro, komunistično državo primerjal z novo, demokratično državo, ki jo je nadomestila. Naš pogled na to, kaj je normalno in kaj ni, žal ni primerljiv s pogledom drugih evropskih narodov.

Učenje iz verižnega poskusa

Kako vse se lahko učimo? Lahko se učimo na pamet. Naučeno preverimo z reprodukcijo učenega. Lahko se učimo iz konkretne situacije v življenju, ki je za učečega nova. Naučenega ni treba preverjati, saj to sproti … Beri dalje

Grobarji svobodomiselnosti in pluralnosti

Glede na to, da stanje duha v Sloveniji še vedno krojijo ljudje, ki so zrušili Demos, bo naša država v imenu »liberalnosti« še dolgo izključevalna in monološka. Spomenka Hribar kot kakšna zvezda repatica vedno znova preleti medijsko nebo, ko je treba zaustavljati desnico ali/in očrniti Cerkev. Njen soprog še kar naprej odkriva »fašistoiden klerokatolicizem« in »slovenski militantni katolicizem«.