Izjava dneva, Dean Komel: O spodrivanju slovenščine kot učnega jezika v visokem šolstvu

Dean Komel
Dean Komel

V teh dneh odmevajo spremembe Zakona o visokem šolstvu (ZViS), ki je bil nedavno sprejet na Vladi in je na poti v Državni zbor. Med najbolj kontroverznimi spremembami je odpiranje vrat poučevanju v tujem jeziku na visokošolskih ustanovah. V Slavističnem društvu Slovenije ob tem ocenjujejo, da dvoumnosti v predlaganih spremembah “pomenijo krnjenje strokovnih vsebin v slovenščini in s tem onemogočanje njihove dostopnosti v slovenščini sploh,” zato so pripravili peticijo Za vsestranski razvoj slovenskega jezika. Kako je s položajem in razvojem slovenščine v luči predlaganih sprememb, smo za mnenje povprašali dr. Deana Komela, profesorja za sodobno filozofijo in filozofijo kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani in sodelavca Inštituta Nove revije.

Dean Komel:

Najprej moram poudariti, kako je zame osebno nesprejemljivo, da se prav slovenščino obravnava kot poglavitno zaviralko uspešnosti izobraževanja, raziskovanja, ustvarjanja in gospodarjenja na vseh ravneh. Ob tem se hkrati spregleda ustavni okvir rabe slovenščine in prezre vsa življenjska in zgodovinska prizadevanja slovenskih ljudi ter seveda delo najbolj dragocenih ustvarjalcev in razumnikov – da se slovenski jezik uveljavi na univerzalni ravni družbenega sporazumevanja. Da bi to občo veljavnost jezikovnega sporazumevanja uveljavljali zunaj občevanja v slovenščini ter sosledno pahnili slovenščino v arhivski primerek ohranjanja narodne identitete, prizadeva osnovno dostojanstva medčloveškega izražanja in sporočanja.

Spodrivanje slovenščine kot učnega jezika v visokem šolstvu (ki se bo seveda kmalu razširilo tudi v srednje in osnovne šole pa vrtce) gre motriti v luči reformni perspektivi visokega šolstva v smeri trženja znanja, kjer bo avtonomijo vednosti nadomestila ekonomija intelektualnega blaga.