Drugi tabu sredine: mašilo preteklosti

»Slovenski komunisti ob tem ne smejo nikoli pozabiti, da SLS vodi duhovščina in da jo neposredno usmerja Vatikan. Vrhovno vodstvo te stranke je Katoliška cerkev, zato je skrajno nenačelno misliti, da se moramo boriti le ‘proti politiki Slovenske ljudske stranke in ne tudi proti Cerkvi in katoliški veri’ […] Gustinčič [je] opozoril tudi na liberalno unitaristično politiko, ki je vidna nosilka fašizma v Sloveniji…”

Tako se svobode naše jabolko zlato znova kotali v kri in blato

Aktualni odnos elite do Sindikata delavcev migrantov Slovenije me ne preseneča. Kot gastarbeiterskemu otroku mi je kljub moji subjektivnosti jasno, da se v Sloveniji v zadnjega pol stoletja ni skoraj nič bistvenega spremenilo. Obstaja elita in obstajamo »ostali«, katerih poslanstvo je služenje eliti. Gastarbeiterji so v zavesti slovenske elite še vedno sovražen element.

Vse za zdravje

Ampak lekarna je bila zaprta. Lahko bi kupil pralni stroj, svinjske zarebrnice, planinske čevlje, zaročni prstan, original nemško Nutello, srajco Boss ali vietnamske spodnje hlače, gnojilo za travo, žvečilne gumije za psa, celo trak proti bolham za mačko. Ampak lekarna je bila pa zaprta. Zadeva spominja na čase pred 30 leti. Potem je imitacijo komunizma zamenjala imitacija kapitalizma.

Živel 1. maj – praznik svetega Jožefa Delavca!

Zdi se, da se Cerkev še danes nekako sramežljivo loteva problema delavstva. Četudi je papež Pij XII. že sredi dvajsetega stoletja uvedel praznik sv. Jožefa Delavca, ki se je prvič obhajal 1. maja 1955, še po dobrih šestdesetih letih ne slišimo vzklikov v slogu: “Živel 1. maj – praznik svetega Jožefa Delavca.” Kot da nam je 1. maj – praznik dela z zavetnikom sv. Jožefom Delavcem in nagovarjanjem delavcev nekako odveč.

Zlato ponovno pridobiva lesk

Pomembne vloge zlata ne more zanikati niti prvi mož Evra – Mario Draghi, ki ne priporoča odprodaje naložbenega zlata in srebra. Meni, da v danem trenutku predstavljata najzanesljivejšo zaščito premoženja. Povedano drugače: predsednik ECB ne zaupa lastnemu evru in priporoča najzanesljivejšo zaščito. Neverjetno!

Pravica do splava?

Evropski in ameriški liberalni politbirokrati so od »vsega hudega« dobili čir na želodcu. Do dna srca jih je pretreslo dejstvo, da je poljsko ljudstvo, ki se je prestrašilo ekonomske nestabilnosti Stare celine, ruske invazije v Ukrajini in islamizacije Evrope ter naveličalo invalidnosti levičarske politike, krmilo države predalo v roke Kaczyńskemu in strankarskim kolegom, ki so se nemudoma lotili reform.

Kulturna dediščina smo ljudje!

Ko sem odhajala, je napol izdelana, krvavo potrebna strategija razvoja kulturne dediščine obležala v predalu. Bilo mi je nesprejemljivo, da bi mi bila odvzeta strokovna avtonomija. Nesprejemljivo, da bi se odpovedala mednarodnemu delovanju in izobraževanju. Nesprejemljivo, da bi ne smela javno izraziti svojega osebnega mnenja, kot se mi je to zgodilo v primeru Balantiča.

»Praznovanje da, praznoverje ne«

Predlog za ukinitev zlorabljenega 27. aprila, kot državnega praznika. Ta dan je evidentno uzurpiran s strani politike za potrebe rehabilitacije komunistične revolucije, ki je pohabila slovensko narodovo telo. Predlog izhaja iz najbolj preprostega strateškega razloga, ker ta dan NE POVEZUJE, temveč USODNO DELI SLOVENSKI NAROD!

Ali je ateizem res zlo? II.

Nadaljevanje prispevka s povezave. S stališča posameznika je vsakdo pripadnik določene skupnosti. S tem je deležen in povezan s to močno družbeno silo (družbeni nagon), ki jo imenujemo ″agresivnost znotraj vrste″. Vsakdo je soočen z … Beri dalje

Venezuela na robu propada

Venezuela doživlja gospodarsko tragedijo. V državi bodo državljani do nadaljnjega vsak dan štiri ure brez električne energije, kljub temu, da so cene energentov v svetu na zelo nizkih ravneh. Država se po desetletjih slabega upravljanja sooča z nenadzorovano inflacijo, s pomanjkanjem energije, s pomanjkanjem hrane, s pomanjkanjem pitne vode in z umiranjem novorojenih otrok.

Je 27. april dan upora?

Najprej se moramo vprašati za kaj pravzaprav stoji 27. april? V času komunistične Slovenije je to bil dan Osvobodilne fronte (OF), po osamosvojitvi pa se je praznik, dela prost dan, preimenoval v dan upora. Če … Beri dalje

Cloaca Maxima

27. 4. 2016. Ljubljana, Rožna dolina, Vidmarjeva vila (na njej nemška zastava, pred njo spomenik OF). Zazrem se v spomenik in spoznam, da mi laže. Laže o datumu, laže o vsebini, laže o imenu. Ko je Plečnik dobil ukaz za izdelavo spomenika (v totalitarni družbi je namreč tudi prošnja ukaz), je vanj bistroumno vgradil subliminalno sporočilo. Uspelo mi ga je razvozlati!

Ali je ateizem res zlo? I.

Andrej M. Poznič je na casnik.si 11. 3. 2016 objavil članek z naslovom: »Ateizem je zlo!«. Ali res ateizem in seveda s tem tudi ateiste, lahko opredelimo tako? Ali ne gre v Pozničevem pisanju o … Beri dalje

O kolaboraciji in samoobrambi

Samoobramba je najbolj naravna pravica, ki jo priznavajo že od pamtiveka. V samoobrambi sta pomembna dva dejavnika. Neposredna, takojšnja nevarnost in njej primeren odgovor. Rdeči teror v Ljubljanski pokrajini leta 1941 je bil klasičen primer strahotne narave in sile, na katero je narod moral odgovoriti.

Argentina: vse se vrača, vse se plača

Macrijev dosežek – če že – je v tem, da je uspel v zelo kratkem času vladanja urediti omenjeni spor, ki se je že kar nekaj časa vlekel po ameriških in mednarodnih sodiščih, ter popolnoma obrniti smer ekonomske politike, kljub pomanjkanju zadostne večine v obeh parlamentarnih domovih. Prejšnja oblast je ta spor spolitizirala do onemoglosti ter iz njega naredila narodno-eksistencialni problem.

Ob nekem metanju v puščico

Kar bodo katoliški vernice in verniki danes zmetali v puščico, naj bi bilo namenjeno za pomoč žrtvam vojaških spopadov na evropskem vzhodu, v Ukrajini. Pobudo za to je kot eno izmed svojih številnih presenečenj iz rokava podal papež Frančišek. Njegova ponujena roka prebivalcem ohromljene vzhodnoevropske velikanke ne bi mogla priti v bolj pravem času.

Rim očaran nad demokratičnim socializmom?

Nekateri katoličani mislijo, da je med modernimi političnimi tendencami demokratični socializem najbližji družbenemu nauku Cerkve. To je nevarna zmota. Socializem kot tak je bil vse od papeža Leona XIII. s strani DNC vedno kritiziran. Na splošno gledano socializem še ohranja ambicijo slepega verovanja v državo; verovanja, ki praktično povsod škodi civilni družbi, od družine do gospodarstva in religije.