O trgu plemenitih kovin se pri nas zelo malo govori. Pa se dajmo tokrat ponovno posvetiti tej temi.
Zlato in srebro sta aprila in julija 2013 doživela močna padca cen. Kasneje se je izkazalo, da sta bila padca zmanipulirana s strani centralnih bank. Banke že plačujejo kazni za svoje početje. Med njimi je recimo švicarska centralna banka UBS, ki mora odšteti milijardno odškodnino (ob tem pa so zaslužili stotine milijard). Seveda varčevalci od tega ne bodo imeli ničesar.
Ohranjanje kupne moči
Nezanemarljivo dejstvo je, da je blago kupljeno pred letom 2011, kljub zbitju cen, še vedno beležilo lepe dobičke. V tem trenutku celo 60-80 %, kar daleč presega donos bančnih vlog. Januarja 2015 se je zlato po dveh letih prvič opazneje prebudilo. Ob sprostitvi vezave švicarskega franka na evro, je slednji izgubil okoli 15 % svoje vrednosti. Pomembno je, da je v istem trenutku zlato pridobilo to izgubo. In to je prva zgodovinska vloga zlata – ohranjanje kupne moči denarja v negotovih časih.
Nato je sledilo ohlajanje cen zlata in ponoven skok na začetku letošnjega leta. Tokrat za skoraj 20 % v pičlih dveh mesecih. Razlog: negotovost na naftnih trgih in svetovnih borzah. Pomembno je, da se je v tistem trenutku cena povzpela na nivoje iz leta 2013. Zlato je torej pokazalo svojo pravo moč. Srebro reagira vedno z zamikom in siloviteje. Ali bo tudi tokrat tako, bomo videli kmalu.
Varno in cenjeno zatočišče
Trenutno smo že vrsto let priča nestabilni gospodarski rasti, mnoge rastoče delnice so bile okrepljene s stimulativnimi ukrepi centralnih bank, kar postavlja pod vprašaj realno moč teh naložb. Centralne banke ZDA – FED, EU – ECB in Kitajske – Ljudska banka Kitajske so pod močnimi pritiski. Stimulativna monetarna politika ne prinaša želenih rezultatov. Dolgovi držav rastejo in rastejo. Obresti na bankah so ničelne, celo negativne. V prihodnje lahko pričakujemo rast cen življenjskih potrebščin in inflacije. Vse to so idealni pogoji, da bodo ljudje začeli iskati alternativo za zaščito svojega premoženja. Med temi naložbami se bo gotovo znašlo tudi zlato.
Pomembne vloge zlata ne more zanikati niti prvi mož Evra – Mario Draghi, ki ne priporoča odprodaje naložbenega zlata in srebra. Meni, da v danem trenutku predstavljata najzanesljivejšo zaščito premoženja. Povedano drugače: predsednik ECB ne zaupa lastnemu evru in priporoča najzanesljivejšo zaščito. Neverjetno! Na tem mestu že večkrat omenjena BIS banka (banka za mednarodne poravnave – centralna banka vseh centralnih bank), zaradi nevzdržnosti dolgov priporoča postopni prehod na zlati menjalni standard. Zlati standard je bil v svetu odpravljen po letu 1971; očitno so težnje po vrnitvi krite valute z realnimi dobrinami ponovno aktualne. Največja ameriška investicijska banka JP Morgan Chase je za zaščito pred finančnimi pretresi v zadnjih treh letih nakopičila za tretjino svetovne letne proizvodnje srebra.
Surovinski rudniki
Prebujati so se začele tudi delnice surovinskih rudnikov. Mnoge delnice dosegajo nadpovprečne donose. Skladi, vezani na te naložbe so po 4 letih padanja in stagnacije, v nekaj mesecih dosegli tudi do 100 % rast in se po vrednostih dvignili krepko na začetek leta 2013. Tak trend se verjetno ne bo dolgo nadaljeval s takšno hitrostjo, a dejstvo je, da se je začela rast ene od najbolj perspektivnih in podcenjenih naložb današnjega časa.
Tudi nedavna razkritja v aferi “Panama Papers” lahko zlatu da spodbudo, saj bodo bogati iskali varnost in anonimnost, ki ga lahko zagotovi zlato. Komu še sploh lahko zaupamo, če lastnemu bankirju več ne moremo?
Marko Kocuvan je neodvisni premoženjski svetovalec.
