Venezuela, raj svetovnega in slovenskega »demokratičnega socializma«
Propadanje Venezuele in njena vse hujša humanitarna kriza se odvija pred očmi svetovne javnosti. Ljudem primanjkuje osnovnih življenjskih potrebščin, zdravil, elektrike, javne storitve niso več polno dostopne, police v trgovinah so prazne. Ljudje na ulicah, ki vdano v usodo čakajo na hrano in ostale potrebščine, so lahek plen organiziranih tolp tatov in mafije, ki kradejo vse, od denarja do zalog moke, piščancev, oblek, spodnjega perila …
Kljub petkovi razglasitvi izrednih razmer, socialistični predsednik Maduro ne obvladuje nastalega položaja odmiranja države in njenega gospodarstva (padec BDP-ja za 5,7% v zadnjem letu, napoved za naslednje leto nadaljnji padec za 8%; trenutno 180% inflacija, do konca leta naj bi dosegla 700%; zapiranje proizvodnje večjih in pomembnejših venezuelskih podjetij). Še vedno se sicer ne ve na kakšen način naj bi »stabiliziral državo in se uprl vsem mednarodnim in nacionalnim grožnjam domovini«, kot se je izrazil sam. Seveda hkrati ni pozabil obtožiti tudi ZDA, da iz ozadja destabilizirajo državo.
Med že objavljenimi ukrepi je tudi podelitev pristojnosti vojski in lokalnim komisijam za razdeljevanje in prodajo hrane. Vlada naj bi dobila tudi pristojnost omejevanja dela v zasebnih podjetjih z namenom varčevanja elektrike (kot je to že storila tudi v javnem sektorju) ter za vzpostavitev nadzora nad osnovnimi življenjskimi potrebščinami in storitvami. Zadnji ukrep predstavlja prvi korak k nacionalizaciji podjetij …
Kot poročajo tuji mediji je razglasitev izrednih razmer bolj rešilni manever Madura, da bi končal svoj mandat, ki se mu izteče konec leta 2019. Decembra lani je namreč opozicija premočno zmagala na volitvah in je že zbrala skoraj dva milijona podpisov pod peticijo za razpis referenduma za odpoklic predsednika Madura. Glede na veliko število zbranih podpisov pod peticijo je zelo verjetno, da bi zbrali tudi dovolj podpisov za sam razpis referenduma. Opozicija je pred dvema tednoma že predala peticijo s potrebnimi podpisi za pričetek zbiranja podpisov za razpis referenduma. Socialistični podpredsednik Isturiz je, kot poročajo tuji mediji, včeraj ovrgel možnost za razpis referenduma za odpoklic Madura.
Slovenski »demokratični socializem«
Zgornji odstavki so namenjeni le kratkemu orisu trenutnih razmer v Venezueli, raju »demokratičnega socializma«. Kljub dobri in objektivni medijski pokritosti trenutnega stanja Venezuele preko svetovnih medijev, smo hkrati priča medlemu poročanju slovenskih mainstream medijev o vročem dogajanju v Venezueli. V Sloveniji se tako vzdržuje in ohranja mit o uspešnosti, pravičnosti in ne nazadnje tudi realnosti »demokratičnega socializma«. Še enkrat poudarjam, da gre le za mit …
Še več, v Sloveniji na opisane razmere nekateri gledajo povsem drugače kot svetovni in relevantni mediji in kot bi upravičeno pričakovali od objektivnosti polnih ust slovenskih mainstream medijev. Kot npr. Miha Kordiš, poslanec Združene levice v Državnem zboru, ki za nastalo stanje hitro in hladnokrvno najde rešitev, ki jo podeli z vsemi Slovenci na svojem Facebook profilu: »Kapitalistično kontrarevolucijo obrat do zadnjega beliča, nato pa z bajoneti sterat v morje.« Lahko se spomnimo tudi njegovega komentarja še ne tako dolgo nazaj ob njegovem obisku te obljubljene dežele, ko je že za takrat vedno večje gospodarske težave nekritično obtožil kapitalizem: »Lahko vidimo, kako gospodarske težave Venezuele izhajajo neposredno iz tega, da ima preveč kapitalizma in premalo socializma …« To je izjava o socialistični Venezueli, ki se jo je ponujalo kot zgled »demokratičnega socializma« … Naj razume, kdor more.
O (ne)strpnosti strpnih »demokratičnih socialistov«
Izjave v stilu: »Socialistično revolucijo obrat do zadnjega beliča, nato pa z bajoneti sterat v morje.« bi bile v Sloveniji hitro prepoznane kot fašistične, nestrpne, sovražne. Z njimi bi se ukvarjali novinarski cehi, mediji, sodišča, vsa leva in »demokratično socialistična« politika. Vsi po vrsti bi se zgražali in obsojali morebitnega avtorja. V primeru Mihe Kordiša pa nič. V Sloveniji že vemo, da lahko z vsemi sredstvi »upravičeno« udarimo po »desnih nestrpnežih«, fašistih, klerofašistih, imperialistih, kapitalistih … Prav tako so nam še vedno ostale v grenkem spominu najprej hladnokrvne izjave ter nato grozovita in nečloveška dejanja komunističnih revolucionarjev ob izpeljavi svojih komunističnih sanj.
Si želite Venezuele v Sloveniji?
Vse socialistične zgodbe o poti v »(demokratični) socialistični raj«« so si enake. Tako tista, ki smo jo sami doživeli v sedaj pokojni Jugoslaviji, tako venezuelska in slovenska. Si res želite ponovno ponujenega in obljubljenega »demokratično socialističnega« raja kot ga pri nas ponuja Združena levica in Miha Kordiš? Verjamete, da je za propad socialističnega raja Venezuele res krivo premalo socializma? Vprašajte Venezuelce …
