Igor Gošte: 26. Jurčičev literarni pohod (video)

Prijetna družba iz vseh koncev Slovenije, prizadevni in prijazni organizatorji in ne ravno naporna pot me znova in znova pritegne, da sem se kakšen mesec pred prvo marčevsko soboto odločil, da tudi tokratni pohod ni potekal brez mene.

Foto: printscreen_tyoutube

Ljudmila Novak: Ne Tonin, Horvat je bil prva izbira za predsednika NSi

Foto: printscreen_tyoutubeLjudmila Novak, nekdanja dolgoletna predsednica NSi danes pa poslanka v Državnem zboru je uvodu oddaje, kaj njej pomeni vljudnostno rokovanje in zakaj se je pred letom dni odločila za kandidaturo za predsednico Slovenije.

Njen odgovor je je bil izjemeno zanimivi. Za kandidaturo se je v prvi vrsti odločila, ker nekateri moški iz vrha stranke, ki jo je vodila, za ta korak niso zbrali dovolj poguma. Sama pa je ocenila, da resna stranka mora imeti svojega kandidata. Torej je bilo na njej, predsednici, da se NSi pokaže za resno stranko.

Ljudmila Novak ni pričakovala podpore SDS h kandidaturi za predsednico RS

Na vprašanje, ali je pričakovala, da jo bosta podprli SLS in SDS, je odgovorila, da ni pričakovala podpore SDS, ker že takrat niso bili najboljši odnosi med Novo Slovenijo in SDS oziroma z njenim predsednikom Janezom Janšo. V nadaljevanju je predstavila svoj pogled na razhajanja med strankama in tudi med njo in Janšo. „Takrat smo v parlamentu sprejemali arhivski zakon. Mi smo zakon zelo dobro preučili… Po vsem tem in po posvetovanjih s strokovnjaki smo ugotovili, da ta novi zakon bolj odpira kot zapira arhive in da ni nobenega razloga, da ga NSI ne bi podprla,” je povedala in dodala, da je kazalo, da bodo zakon podprli tudi v SDS: „V zadnjem trenutku pa so dobili drugačno povelje in zakona niso podrli, hkrati je na dan prišel čivk, da jaz podpiram udbo, zapiram arhive in podobno.”

Ne Tonin, Horvat je bil prva izbira za predsednika NSi

Ko je govorila o svojem odstopu s strankinega predsedniškega mesta, je med drugim povedala, da je bil njena prva izbira za predsednika Jožef Horvat. Čeravno je bilo sprva dogovorjeno, da bo stranko na parlamentarne volitve popeljala še sama. Kot je znano, je stranko potem na parlamentarne volitve popeljal Matej Tonin, ki ga ima za ambicioznega in sposobnega politika. Pravi, da odstop ni pogojevala s prvim mestom na listi za evropske volitve. Bi pa z veseljem nadaljevala delo evropsko poslanke, ki ga je pred leti že opravljala.

Drugi del oddaje je potekal okrog zadnjih parlamentarnih volitvah in oblikovanja vlade, v kateri ni njene stranke. Pojasnila je, zakaj je javno povedala, da sama ni pripravljena podpreti Janeza Janšo za predsednika vlade, je pa bila pripravljena podpreti vlado, ki bi jo vodil nekdo drug iz zmagovite stranke na volitvah. „Ne pristajam na takšen način sodelovanja med strankama pomladi, po katerem gre lahko Janševa SDS v vlado s komerkoli, tudi z levico, medtem ko Nova Slovenija le z SDS oziroma z Janšo.”

Ljudmila Novak meni, da SDS ni vedno najbolj partnerski

Zato upa, da bo šla njena stranka tudi pod vodstvom Mateja Tonina po poti, ki jo je začrtala sama. „V nasprotnem smo vezani le na enega partnerja, ki pa ni vedno najbolj partnerski,” je še dodala. Ob koncu oddaje je pojasnila, kako pomembno je imeti dobre odnose z Nemčijo in EU in kako je treba biti previden, ko se kje v soseščini ali v Sloveniji pojavi bolj radikalna politika. Svoje mnenje je povedala tudi o nekdanjem članu stranke dr. Janezu Pogorelcu, spregovorila pa je tudi o neprimernem natečaju za pravljico in še o čem.

Več življenj Antonije Odlazek

Tokratno oddajo smo posneli na domu Trboveljčanke Antonije Odlazek, za katero lahko mirno rečemo, da ima več življenj. V prvem delu oddaje je spregovorila o svojem otroštvu, ki ga je preživljala v delavski družini. Že … Beri dalje

I. Gošte: Slikarjeva zgodba (VIDEO)

V tokratni oddaji Sledi korakov smo predstavili zanimivo življenjsko zgodbo slikarja Milana Razborška. Milan je odraščal v rudarsko kmečki družini v Kotredežu pri Zagorju. Skupaj z bratom in skrbno mamo gospodinjo je ob kmečkih opravilih … Beri dalje

Jože Pečnik, človek z velikim srcem za begunce pred vojno v Bosni

Sledi korakov: Jože Pečnik, nekdanji bobnar skupin Mladi upi in Orleki. Jože Pečnik je v svojem življenju zapustil ogromno sledi. Kot glasbenik, kot priden delavec, še največ pa kot Človek z veliko začetnico.

Jožetu v otroških letih ni bilo z rožicami postlano. Pri komaj treh letih je po hudi bolezni izgubil mamo, za nekaj let pa je izgubil tudi vse sledi o precej starejši polsestri. Njegov oče, ki je odraščal v revni in številni družini, se je tudi sam star komaj pet let soočil s smrtjo svojega očeta. Imel je tudi veliko zdravstvenih težav, zato se nikoli ni naučil brati in pisati. Kljub temu in slabo plačani službi v trboveljskem komunalnem podjetju, kjer so mu zaupali le najbolj težavna dela, je sinu Jožetu tudi po smrti žene nudil spodobno otroštvo. Jože je še danes na očeta, čeravno se ga je v otroških letih sramoval, ko so ga sošolci zbadali, da oče pometa ceste, nadvse ponosen. Z očetom sta si kakšen dodaten dinar ali vsaj prigrizek prislužila tako, da sta kmetom pomagala pri različnih opravilih. Oče pa je bil vendarle tisti, ki mu je kljub pomanjkanju, v katerem sta živela, omogočil ukvarjanje z glasbo, šolanje in ga usmeril v pošteno življenje.

„Najbolj lepo je bilo, ko sem očetu prebiral pravljice, ob katerih se je pogosto zjokal,” se spominja Jože, ki ga prijatelji kličejo Joco. Na pragu najstniških let je postal bobnar legendarne skupine Mladi upi, ki so s pesmijo Naš ata, ki govori o očetih rudarjih, zmagali na enem izmed slovenskih festivalov. Po razpadu skupine se je preizkusil še v nekaterih drugih skupinah in po odsluženem vojaškem roku v Prištini še v eni legendarni skupini Orlek. Poleg igranja na bobne je imel pomembno vlogo tudi pri spotih, ki so jih Orleki veliko posneli. V tistem času, ko je bil aktiven pri Orlekih, si je z ženo Emiro ustvaril družina, se došolal vse tja do diplomiranega ekonomista. V času vojne v Bosni je v svojem majhnem stanovanju skrbel za mnoge sorodnike po ženini strani. Kot ednini zaposleni v družini (žena takrat ni imela zaposlitve) je skrbel za begunce iz Bosne, ki so v svoji domovini čez noč ostali brez vsega in so našli zatočišče pri Emiri in Jožetu.

Kot že tolikokrat poprej, je tudi v tej kruti zgodbi imel tisto, kar mnogi nimajo – veliko srce. Tako kot ga ima njegova Emira. To se je pokazalo znova, ko je ob zaprtju trboveljske cementarne, kjer je bil dolga leta zaposlen, ostal brez zaposlitve, a z mnogimi dolgovi novozgrajene hiše blizu Brežic. Kar nekaj mesecev je iskal delo. Na koncu ga je po 150 poslanih prošenj vendarle našel. Zdaj kljub temu, da je ekonomist, dela v eni izmed tovarn kot proizvodni delavec na tri izmene. Ko se je pred meseci ob srečanju z Abrahamom, ko so ga z obiskom presenetili Orleki, usedel za bobne, smo se lahko vsi prepričali, da mojster ostane mojster.